Fotokaj: 2.8 blenda in Ä?reva na plot

Danes bom pisal o neprijetnih stvareh. Nekateri, morda tisti s slab??im ??elodcem, boste drek prav vohali. Tisti, ta beli, ki ne marate kletvic, pejte pa ta cajt raje avto oprat, ali pa drva v kurilnico navozit. Pa dolg bom.
Ob koncu lanskega leta sem sklenil, da se “razgalim”. Da zaÄ?nem poÄ?enjati stvari, ki jih doslej nisem. Ni mi bilo kaj dosti mar za prepoznavnost, udele??evanje fotografskih nateÄ?ajev, razstavljanje, objavljanje fotografij na spletu…, vedno sem imel filing, da imam veÄ? za povedat, kot za pokazat. Rad delim mnenja z drugimi, morda le vmes vpeljem premalo ovinkov in tako ljudje, ki spadajo med manj brihtne, oz bolj zabite, tega ne ??tekajo. Zabit folk namreÄ? obstaja; obstajajo tudi ljudje brez nog, rok, hromi od brade navzdol, ljudje ki nimajo lastnih Ä?rev in serjejo direkt v plastiÄ?ne vreÄ?ke, nekateri nonstop krvavijo iz u??es, drugi posiljujejo nekajmeseÄ?ne dojenÄ?ke, tretji so ultra inteligentni in Ä?etrti zabiti ko kanta. Dejstva so dejstva in veÄ?ina nas lebdi nekje tu vmes; smo povzetek vseh dejstev, vsega po malem in obenem mozaiÄ?ni delÄ?ek statistiÄ?nega povpreÄ?ja. In to povpreÄ?je moti ravno to; izjemno nepriljubljena realnost. Pri kosilu ali ob gledanju nedeljskega popoldneva na TVS, se tako ne debatira o zabitih ljudeh, kdo je bolj in kdo je manj zabit, kdo je po ta novem hrom od pasu navzdol in kaj to pomeni za njegovo ??ivljenje ter kdo se je na dementnem oddelku doma starej??ih po obrazu namazal z lastnim drekom, enostavno zato, ker se mu je to v danem trenutku zdelo potrebno in kul. O tem se ne govori. Ker ni lepo, ni po??teno, ni moralno, etiÄ?no. No, kot sem ??e veÄ?krat omenil, Titota ni veÄ? in svet ni tako ne lep, ne po??ten in ??e manj etiÄ?en ter moralen. Da zgoraj omenjene “stvari” uredijo in nam jih spravijo izpred nosu, je naloga ljudi, ki so za to plaÄ?ani. Simpl ko pasulj. S tem hoÄ?em povedat, da zabiti ljudje so, le o njih se na tak naÄ?in ne govori. Stvar izra??anja.

Dolgo Ä?asa sem razmi??ljal narobe; mislil sem, da ljudje razumejo. Naivno sem verjel, da, denimo v situaciji, ko nek govorec stoji pred tisoÄ?glavo mno??ico, ta mno??ica ??teka kaj ta govorec govori. Kmet. Itak da ne ??tekajo vsi, pravzaprav veÄ?ina ne ??teka. Sto ljudi, sto Ä?udi - in to je Ä?ista resnica. Torej, najbr?? je veÄ?ina zabita, bolj ali manj, paÄ?. Tako kot sem bil zabit sam, ker sem enostavno mislil, da bo mno??ica govor sprejela, da bo navdu??ena, da bo aplavzirala. Bo kurac moj ploskala! Na koncu jih ploska dvesto, ??tiristo se jih piÄ?kari, Ä?e??, kdo za kurca bo??jega pa si ti, da bo?? nam tu nakladal in svoj ego drkal, tristo jih itak ni ??tekalo niti toliko, da bi si ustvarili mnenje o govoru, petdeset jih je dremalo, in petdeset jih je bilo tako zadetih, da so se od smeha med sabo pokozlal. Jap, malo je danes ljudi, ki trezno in tehtno “prebavijo” tuje mnenje, veÄ?ina si ne dovoli, da jim kdorkoli karkoli razlaga, ker oni tega “sranja” ne rabijo, saj sami dovolj dobro vedo kako zadeve ??pilajo, preostale boli kurac; jebe se njim, dokler so siti in jim je toplo. Sklep: govorance so praznje marnje, stran vr??en cajt, babje p??eno.

Cenjeno je pa roÄ?no delo. Domnevno. Car je ??e vedno tisti, ki se z golfom II pripelje k delavnemu Ä?loveku domov s svojim prenosnim ??vas aparatom in po??vasa polomljeno nakladalko v parih minutah, da je nared ??e preden priletijo prve kaplje izpod Ä?rnega neba. No, pravzaprav je otava takrat ??e nad ??talo, pod streho. Brez govoranc; v pol minute se zmenita vse: kaj je polomljeno, zakaj, kje, da se mudi ker bo vsak cajt de?? in ??e se ??vasa, fertik! Ä?e je zlom, okvara res zajebana in vse skup traja veÄ? kot pet, deset minut, je ??e Ä?as za kak??no kratko Ä?rtico o ta novih rotacijskih kosilnicah in besedo ali dve o neizogibni okvari hidravliÄ?nega volana. Pa da je izpred ??tale izginil kardan…

In ker so cenjeni rezultati, ne pa razlaga in razglabljanja o poteh in stezicah do teh rezultatov, sem tako sprejel sklep o tem svojem razgaljenju. Tako so mi ??ele zdaj, ko sem po novem letu na blogu objavil teh par usranih fotk, raznorazne??i zaÄ?eli prikimavat, Ä?e??, saj vendarle nisi le ful of ??it, sej ma?? polno dobrih fotk… In se mi je posvetilo: folk ni ??tekal! In ker je to MOJ blog in ker sem otroÄ?ji in ker si to upam in ker bom zveÄ?er zaspal z nasme??kom na ustih, lahko tu zdaj vse tiste po??ljem u kurac in jih vpra??am: A je treba bit fuknjen?! Kdo je egiÄ?; kdor pove svoje mnenje o tem, kako se dela in nima potrebe po trepljanju, ali kdor a priori zavraÄ?a to mnenje in zahteva rezultate da jih primerja s svojimi? Je danes Ä?loveku res te??ko brezpogojno, tehtno in trezno prebavljat tuja mnenja? Prebavljat pomeni previdno poduhati, poskusiti, zagristi z vso silo, poÄ?asi pre??veÄ?iti, pogoltniti, prebaviti in ??ele nato izloÄ?iti zakljuÄ?ek. In kaj o tem zakljuÄ?ku pravi Kosovelov SreÄ?o? Gnoj je zlato in zlato je gnoj! Ali po domaÄ?e: drek ni a priori drek.

Ker sem piÄ?ka, sem se uklonil; Ä?e bi bil dec, se ne bi. Tako sem najprej zaÄ?el z blogom, prviÄ? sem na spletu objavil nekaj svojih fotografij, oddal sem materiale v (zaenkrat) dva fotografska nateÄ?aja, sodeloval bom na skupinski fotografski razstavi… Saj ne, da mi vse to ni kul, itak da mi je, a vse to poÄ?nem, da zadovoljim nekoga tretjega. Nekoga, ki je te??o mojih besed pogojeval (ne glede na to kaj so velevale in ne glede na sploh karkoli) z ne svojim, temveÄ? mojim lastnim rezultatom. Da se doka??em. Ä?emu? Zavoljo brezliÄ?nih virtualnih (ne)znancev?

V fotografiji nimam ciljev epskih razse??nosti. Rad bi zgolj dobro ??ivel od prihodkov v fotografiji. Rad bi dobro ??ivel od tega, kar najraje poÄ?nem. Veste kak??en privilegij je to? Koliko ljudi se zjutraj z radostjo odpravi v slu??bo? Z veseljem, s priÄ?akovanjem neÄ?esa novega, z zavedanjem da niso zgolj nadomestljivo kolesce v nekem podjetni??kem sfabriciranem kolesju, da imajo neko znanje, naÄ?in, osebno noto ki ??lahti njihovo delo? Za en piÄ?kin dim jih je, za en piÄ?kin dim, dragi moji! Rabim jaz, mislite, tale blog, spletno galerijo,”nickname”, URL? Mislite, da jaz zaradi tega la??je obrnem jurja na mesec, da mi to kaj pomaga, mi olaj??a delo, mi ga priskrbi veÄ?? Mar, mislite, mi je za pohvale, priznanja, va??e komentarje pod temi vrsticami? Ah dajte no, boli me kurac, jaz rabim delat; ko neham delat, moram delat, po delu se moram takoj lotit dela, Ä?e mi ostane kaj Ä?asa, grem pa delat. Tako bi bilo v idealnem svetu. Kot ??e reÄ?eno, Tito je ??el u kurac in svet ni veÄ? idealen. Tako men ostaja veÄ? cajta kot bi mi ga lahko, zato manj delam in zaslu??im manj kot bi lahko. A na slab??e ne gre in tudi dela bo nedvomno ??e. ? e in ??e in ??e in…

Se pa v tem preostalem cajtu ukvarjam z debilnimi stvarmi. Naprimer, v duhu novoletnega sklepa sem se udele??il fotografskega nateÄ?aja Podobe minevanja, v organizaciji Ä?asopisne hi??e Dnevnik v sodelovanju z ljubljansko galerijo Photon in ? tudentsko zalo??bo. Sama te??ka, preverjena imena. OK, ne zaradi nagrad, sploh ne, nenazadnje je nagrada za prvonagrajeno fotografijo nek kompakt, za katerega bi na Bolhi iztr??il kveÄ?jemu kakih 250 eur, drugo in tretje nagrajenega avtorja pa bodo poÄ?astili s PeÄ?enkovo knjigo “Fotografirajmo digitalno”. Kot Ä?e bi na izboru za mizarja leta podelili knjigo “Rad imam les” ali pa “Lesena ptiÄ?ja hi??ica na ??estnajst naÄ?inov”. Ali pa najbolj??emu vulkanizerju priroÄ?nik “Kako varno zamenjati pnevmatiko v petih minutah”. Ali pa Kaglu Egjavcu za posebne dose??ke na podgoÄ?ju oskgbovanja vojske z osemkolesnimi oklepniki pgigoÄ?nika “Osnove motenosti” in “Moja zraÄ?na pu??ka”. Ali pa.. OK, OK; sem moral poskrbet za ta zabite… da so po??tekal. V glavnem, dobim predvÄ?eraj??njim mejl, da smo spo??tovani in da je bila na??a poslana fotografija izbrana med 15 najbolj??ih, da bo objavljena v Ä?asopisu Dnevnik (objavljena je bila danes na strani 14)  in uvr??Ä?ena na razstavo v galeriji Photon ter da je zadeva ??e odprta; morda bom ??e med nagrajenci ali celo zmagal! Uau! Prvi nateÄ?aj v ??ivljenju in prviÄ?, da je nekdo “uradno” oznanil, da sem posnel “dobro” fotografijo. Navdu??enja pa od nikjer, berem namreÄ? dalje; “…zaradi okvirjanja naj bodo fotke -v paspartuju!- dostavljene v galerijo Photon najkasneje do…” Fak, berem ??e enkrat: “…zaradi okvirjanja naj bodo fotke -v paspartuju!- dostavljene v galerijo Photon najkasneje do…” Resda se me je sobotni ??pinel prijel ko klop, a da mi lastne oÄ?i la??ejo ??e po dveh dnevih…

Da moram SAM natisnit fotografijo, jo vlo??it v paspartu in odpeljat v Ljubljano, da bo visela v galeriji Photon, zraven nje pa napis “Fotografski nateÄ?aj podprla galerija Photon”? Kot avtor ene od 15 izmed najbr?? veÄ? sto prispelih fotografij, nisem vreden niti 20, 30 evrov, kolikor jih stane, da mi to zadevo sprintajo in vr??ejo za teden dni na steno? Povrhu vsega, je to edina moja fotografija objavljena v Dnevniku, ki ne bo honorirana in za povrh povrhu vsega (?) so pod objavo ??e moj priimek narobe napisali! Bom citiral moje navdu??enje ob prepriÄ?anju, da v mejlu pi??e kar pi??e in da to ni posledica sobotnega pu??enja:”Mar?? u kurac, piÄ?ka vam materina ??iptarska!” Evo, sem po??tenjak in prisegam, da sem zasikal natanÄ?no ta stavek. Ä?e ne bi vedel, kako zayebano je spucat pljunek z monitorja… Komaj Ä?akam, da zmagam ??e na Emzinu, bom lahko plaÄ?al ??e najem preddverja Cankarjevega doma za ??tirinajst dni…

Fotografije. Kaj mam od tega da jih ka??em, z namenom kasirat pohvale in odobravanja? Manj kot niÄ? - stro??ek. In ja… kurc pa novoletni sklepi!

This entry was posted on Wednesday, January 31st, 2007 at 20:45 and is filed under Dnevnikarjenje. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.