Fotokaj: 2.8 blenda in Ä?reva na plot

Natanko po priÄ?akovanjih; o??ji izbor. Zdaj, ko se je mehurÄ?ek razblinil, se lahko s “kritiÄ?no distanco” ozrem nazaj in malce razÄ?lenim vso zadevo.

Sam sebe nekako rad oznaÄ?ujem za kritiÄ?nega; rad si domi??ljam, da znam loÄ?it bolj??o fotografijo od slab??e. Tako prizemljeno oko ??e imam, da ravno vsakega sranja ne razgla??am za “kul fotko”. Zato sem ??e v zaÄ?etku ??tartal na o??ji izbor. Kar bom razlagal v nadaljevanju, ni posledica nezmo??nosti sooÄ?enja z dejstvom da nisem zmagal, Ä?e??, sej itak nisem hotel zmagat, jaz sem car ker sem v o??jem izboru, sploh ne. Jebe se men za vas, pa kaj si vi mislite, od tega, da bi vam opraviÄ?eval/pojasnjeval svoj uspeh ali neuspeh, sem oddaljen pa svetlobna leta. Se mi pa zdi, da pravilno razmi??ljam in morda bo to koristilo nam vsem - pri udele??evanju bodoÄ?ih fotografskih nateÄ?ajev.

Torej, zakaj sem bil preslab za zmago, kak??ne so bile moje “napake”? Najprej vsebina; naredil sem akutno, instant reporta??o; nekega dne se je nekje nekaj zgodilo, jaz sem se tam zna??el in zadevo po??kljocal - so what? Tam sem bil poltretjo uro, ves material, oddan na Emzin, pa je bil posnet v dvajsetih minutah. Ni ??lo za nikakr??en projekt ali neko pre??tudirano zadevo, ki bi zahtevala veÄ? anga??iranja, doloÄ?eno mero intelekta in osebne note ter naÄ?rtno delo in fotografiranje v dalj??em Ä?asovnem okviru. Vse skupaj je temeljilo na golem fotografskem instinktu. Tudi tema je bila nikakr??na; zbrala se je mno??ica cirka 150 zadetkarjev in na podlagi neke utopiÄ?ne ideologije protestirala, zjebal so ??iÄ?nato ograjo in kepsi so jih pri??li nabit, that’s it. V bistvu tisoÄ?krat videna in ??e znucana tematika; kepsi perejo protestnike! Razen vizualno privlaÄ?nega akcijskega dogajanja, se tistega dne tam ni zgodilo niÄ? “velikega”, padel ni noben tabu, spremenil se ni noben zakon, rodila se ni nikakr??na ideologija, pravzaprav se je vse skup vrtilo okrog vpra??anja, kdo bo odgovarjal za podrto ??iÄ?nato ograjo. Skratka, s fotografijami sem predstavil emotivno in sporoÄ?ilno prazen dogodek, kar je moÄ?na minus toÄ?ka, svojo rit pa sem re??eval z atraktivnimi prizori lomljenja kosti. Dokler se niso zgodili Strojani, sem imel posnet vsaj soliden incident; policija je domnevno prekruto posredovala, nabila protestnike, nabila novinarje in fotoreporterje (slednje je sicer popolna izmi??ljotina, a to ni moj problem), spro??en je bil notranji nadzor… Potem so se zgodili pa Strojani, kjer je dejansko ??pricala civilna kri, dejansko se je onemogoÄ?alo medije, narod je norel, postavljal cestne blokade, grozil predsedniku z vilami, skratka all the hell broke loose in moja reporta??a je bila proti temu kot jutranji prdec. Sicer huda medijska odmevnost v reporta??i predstavljenega dogodka ni samoumevna nuja, je pa neke vrste prednost in jaz sem tu spet stal na bananinem olupku. Nadalje je bila moja napaka pre??irok izbor materiala, izkoristil sem namreÄ? polno dovoljeno kvoto desetih oddanih poveÄ?av. Ä?e si dober in dovolj prepriÄ?an v svoj naÄ?in podajanja informacij s fotografijo, vse pove?? s tremi, ??tirimi, morda petimi poveÄ?avami. Ampak ne, jaz sem jih nabil v kuverto deset. Pred konÄ?nim izborom sem imel na mizi dvanajst poveÄ?av. Dokaj hitro sem izloÄ?il dve in ostalo jih je deset. Teh deset sem nato naprintal na 13X18 ter jih razgrnjene na mizi pokazal kakim desetim, s fotografijo praktiÄ?no nepovezanim ljudem in od njih zahteval, naj vsak izloÄ?i dve. Imel sem namen to odloÄ?itev prepustiti njim, kajti sam sem se v dneh pred tem fotografij ??e tako nagledal, da so mi ??le ??e na kurac. A sem kljub pravilnemu razmi??ljanju spet storil napako; ker sem dobil popolnoma nereprezentativen vzorec, vsak je paÄ? videl nekaj drugega, sem se odloÄ?il za oddajo vseh desetih poveÄ?av, s tem pa sem izpostavil lastno nezmo??nost realne ocene in izbire. Ä?e bi material pripravil prej, ga realno ocenil in zredÄ?il, bi se temu izognil. Zdaj tega sicer ne ob??alujem, saj nenazadnje tematika ??e vedno ni dr??ala vode.

Torej; prezanikrna tema, pomanjkanje ideje, populistiÄ?na izvedba in pre??irok izbor. Kaj je bilo pa dobrega? Zadevo sem tekstovno podprl. Predstavil sem reporta??o s tekstom; podrobno sem opisal dogajanje tistega dne, posledice in se - opredelil! Neopredeljenost je fina le na posluh, sicer v epskem smislu obstaja in je celo dostopna in dosegljiva, v realnem svetu pa je popolna abstrakcija. Jasno sem napisal, da je bilo dogajanje po mojem mnenju le katastrofalna izvedba dobre ideje, sodbo pa prepustil edinemu verodostojnemu sodniku - Ä?asu. S “podnapisom” sem opremil ??e vsako posamezno fotografijo in tako iz rok dal neko zakljuÄ?eno celoto. Kdor je odprl kuverto, je takoj izvedel kdo, kdaj, kje, kako in zakaj je na fotografijah. Ponudil sem odgovore na vsa bistvena ??urnalistiÄ?na vpra??anja, dodal svoje mnenje in sodbo prepustil “tretjemu” oz. bralcu/gledalcu samemu. Vzorno. Plus zame je predstavljalo tudi dejstvo, da je bil za reporta??ni del nateÄ?aja kljuÄ?ni ??irant lik nekdanjega vojnega fotoreporterja in kuratorja, galerista, ki danes vodi galerijo vojne fotografije in mu je bila kot takemu agresija oz represija, prikazana na mojih fotografijah, blizu. Zavedal sem se, da ga ne bo pustila hladnega, kot ga najbr?? bi, denimo, reporta??a, ki bi prikazovala sajenje tulipanov v VolÄ?jem potoku. S fotografij je tudi razvidno, da mi “pristop” ne povroÄ?a preglavic in da sem za dober posnetek pripravljen pokasirat tudi kak??no brco, da se ne pustim spodit stran, saj vem da je fotografiranje moja dol??nost in ne privilegij, kar pa so gotovo ene izmed lastnosti dobrega fotoreporterja. In nenazadje, posnetek ob tla vr??enega protestnika, ki ga policist vklepa in okrog katerega sem pravzaprav spletel ves ta malce bolj??i balast, je res hud.

Tako sem o??ji izbor priÄ?akoval, ker druge poti ni bilo; oddal sem premalo kvalitetnega in sve??ega materiala za zmago (veÄ? ga, po pravici povedano, tudi nimam), po drugi strani pa sem povpreÄ?en material kvalitetno podal, se predstavil kot “zagnan zaÄ?etnik” in si o??ji izbor zaslu??il.

To je to. Ponavadi se ravno z razglasitvijo rezultatov razkadijo meglice in takrat je Ä?as za realno analizo. Evforija nad kvaliteto osebnih del namreÄ? najveÄ? zaleta dobi ravno v Ä?asu pripravljanja materiala in Ä?akanja na rezultate, takrat pa tudi izgubimo trdna tla pod nogami. Ä?e na dan razglasitve pomisli?? na britje, da bo?? med dajanjem izjave na TV dobr izgledal, je ??e fertik - v tistem trenutku si popu??il. SamokritiÄ?nost je kot ro??a nad radiatorjem v dnevni sobi; mal ga serje?? z nespametnim zalivanjem in gretjem, ??e gre u kurac, ??e crkne in je ni veÄ?. Kot ro??o, je treba vzgajat tudi kritiÄ?no oko, da postane dovolj zrelo za gledanje in oceno svojih lastnih del. Najla??e je nekomu ocenjevat tuja dela, te??je se je sooÄ?at s kvaliteto lastnih. Kdor se nauÄ?i ocenjevanja samega sebe, je, menim, zrel za ocenjevanje drugih.

? e fotoreporta??a; V Cankarjevem domu so razstavljene prva, druga, tretja, Ä?etrta in sedma:

Zgoraj: zaÄ?enjam s fotografijo, ki nekako predstavlja idejo v fotoreporta??i in samem protestu obravnavanega problema; zaprtost sistema Republike Slovenije. Onstran meja, ki jih predstavlja ??iÄ?nata ograja, si ??ivljenja ali le poti prek Slovenije (zastava) ??elijo ??tevilni posamezniki in dru??ine, obetajoÄ? si svetlej??o prihodnost.

Zgoraj: aktivistka je, v sprva mirno potekajoÄ?em protestu, jasno izrazila stali??Ä?e protestnikov na asfaltnih tleh pred vstopom v nastanitveni center za tujce v Velikem otoku pri Postojni.

Zgoraj: glasni pozivi v centru zaposlenim uradnikom in policistom, naj izpustijo na prostost vse v centru nastanjene tujce in center zapro, so stopnjevali temperaturo in vedno jasneje izdajali namero in ??eljo po Ä?em veÄ?, kot le verbalnem izra??anju zahtev.

Zgoraj: po kraj??em premoru, ko je dogajanje prekinila kraj??a, a intenzivna nevihta, je zagrmelo tudi med protestniki. Z uniÄ?enjem domofona pri vhodu prekinejo komunikacijo, uspe jim odpreti elektriÄ?na pomiÄ?na vhodna vrata v center, nato kakih deset mladcev z rokami in silo teles podre del ??iÄ?nate ograje, ki omejuje obmoÄ?je centra in na ta naÄ?in v centru nastanjenim simbolno omogoÄ?ijo pot na svobodo. V trenutku nastane zmeda; prerivanje, pokanje petard, glasno kriÄ?anje in metanje polnih plastenk vode, pripravi uniformirane policiste do poziva enoti za posebno posredovanje PU Postojna.

Zgoraj: enota za posebno posredovanje protestnike prisili k umiku ob steno sosednjega objekta in jih obkoli. Na podlagi videoposnetka kriminalista v civilu (zg. desno), ki je posnel ru??enje ograje, kar je bilo tudi povod za ukrepanje, je mno??ica veÄ?krat pozvana k predaji akterjev “uniÄ?enja oz. po??kodovanja tuje lastnine”, kar obkoljeni ob zmerjanju in kriÄ?anju gesel vedno znova zavrnejo. Policisti veÄ?krat opozorijo na uporabo sile.

Zgoraj: pripadniki EPP se po veÄ?krat zavrnjenih pozivih k predaji odloÄ?ijo, da iz mno??ice izloÄ?ijo odgovorne za podiranje ograje. Nastane vsesplo??en preplah, protestniki ne popustijo, policisti postajajo vsebolj grobi. V mno??ici protestnikov se naenkrat veÄ? glasov profilira za novinarje, policisti popu??Ä?ajo izkljuÄ?no ob izkazu novinarskih izkaznic.

Zgoraj: policist, pripadnik EPP, s plastiÄ?no pripravo, ki nadome??Ä?a klasiÄ?ne kovinske “lisice”, vklepa protestnika.

Zgoraj: protestnik, sicer mladoleten italijanski dr??avljan, se krÄ?evito upira aretaciji, trije uniformirani policisti ga komajda obvladajo in odpeljejo v prostore centra (spodnja fotografija).

Spodaj: policista kleÄ?ega na tleh zadr??ujeta aretiranega protestnika (v ozadju pomenljiv napis “ne kradi!”). Po Ä?etrtem grobo aretiranem protestniku, se ostali odgovorni za podrtje ograje predajo in protest je na svojem koncu.

Z uvrstitvijo v o??ji izbor sem prav zadovoljen. ? e posebno glede na to, da je leto??nji Emzin prvi fotografski nateÄ?aj na katerega sem poslal svoja dela. Ker nagrade za prve tri mesta v redni kategoriji niso bile podeljene, sem fasal ??e za 150 evrov storitev v Foto Gradu. Kul, bom lahko ponucal za printe za Emzin v naslednjem letu.

ZadnjiÄ? (”Pustil sem se nategnit, 31. januar ‘07″) sem pisal ??e o ??kandalozni zahtevi galerije Photon, da sam poskrbim za tisk printa, s katerim sem pri??el tudi v o??ji izbor nateÄ?aja Podobe minevanja in bo razstavljen v njihovi galeriji. OÄ?itno nas je veÄ? popizdilo, ker sem kmalu zatem, ko sem jim poslal en tak “??mohten” mejl, dobil odgovor, da bo organizator nateÄ?aja, ? tudentska zalo??ba, poskrbel za vse; printe in avtorske pravice. Sklep? Samo napizdit jih je blo treba in so vse zrihtal, banda zanikrna!

This entry was posted on Thursday, February 8th, 2007 at 15:45 and is filed under Dnevnikarjenje. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.