Fotokaj: 2.8 blenda in Ä?reva na plot

V zadnjih ??tirinajstih dnevih sem sreÄ?al ??tiri mo??ake, bolj ali manj fotografe in vse razen enega ??e poznane. Vsi ??tirje delajo praktiÄ?no izkljuÄ?no na film. Slednjega se danes dr??i nekak??na umetno ustvarjena fama, da je “veÄ?vreden”. NamreÄ?, trije od ??tirih so mi navgrli neko nebulozo, Ä?e?? “ja, ja, digitalÄ?karji kar glumite, jaz vse delam s filmom, to je nekaj!” Najeda mi tista trapasta vzvi??enost tipov, ki prezirajo vse kar je v fotografiji digitalnega, predvsem pa mi najeda podcenjujoÄ? odnos do zahtevnosti digitalne fotografije in obenem poveliÄ?evanje razvijalca in fiksirja v nedogled. Pa dobro, saj tipi ne plezate brez kisika na Everest, sam fotografirate na film…! E, tud sam sem navdu??enec nad filmom, prav zares, tudi temnico imam in kup opreme, kompatibilne izkljuÄ?no z 120 in 135 filmom. Dela v temnici sicer nisem ultra ve??Ä?, sem se pa v preteklih treh letih veliko nauÄ?il in zadeva me zares veseli. Sploh, ker ima film res en tist svoj ‘??moht’, enostavno so fotografije posnete na film bolj fuki?? in fertik.
Po drugi strani se mi pa takrat, ko delam z aparatom na film, ne zdi da dr??im boga za jajca in da sem glavni na vasi. Svojega dela oz fotografij, ustvarjenih na film ne cenim prav niÄ? bolj od tistih, ki jih posnamem na tipalo digitalnega aparata. Ä?emu pa? Res ne vem, sam si to razlagam nekako takole; imam dve toÄ?ki; A in B. Stojim na toÄ?ki A, na toÄ?ki B me Ä?aka pa bankovec za 10 eur (sem skromen). Ä?e je moj glavni cilj, da dobim v pest tistih 10 ojrov, bom veÄ?ji frajer ako se ponje odpravim pe?? namesto z biciklom? Kao, sem hud, I’m doing it the hard way…?! Je dela v digitalni dobi fotografije res manj? Je res cenej??a? Na zadnji dve vpra??anji lahko pritrdilno odgovorijo le ??e tisti, ki so nam te floskule zaÄ?eli prodajat “in the first place”; proizvajalci fotografske opreme. NamreÄ?, ko se??tejemo stro??ke nakupa digitalne fotografske opreme in nadvse zmogljive raÄ?unalni??ke delovne postaje, stro??ke porabljenega Ä?asa za “postprodukcijo” (selekcija fotografij, obdelava RAW posnetkov oz “digitalno razvijanje”, konvertiranje, ponovna obdelava oz dodelava v softwareu kot je Photoshop, katalogiziranje, arhiviranje…), stro??ke potrebnega shranjevalnega prostora posnetega materiala (tako mobilnega, potrebnega za delo na terenu, kot stacionarnega, vezanega na delovno raÄ?unalni??ko postajo) in stro??ke Ä?asa, potrebnega za komunikacijo s strankami, naroÄ?niki, agencijami, ostalo ciljno javnostjo…, pridemo do takih cifr, da se nam v glavi zrola. In nenazadnje; kdaj bom pa jedel, sral in spal?

Pred Ä?asom sem na e-po??tno listo Dru??tva popotnih fotografov in fotoreporterjev prejel sporoÄ?ilo Arneja HodaliÄ?a in si ga bom drznil semkaj kopirat, saj kar kriÄ?i problematiko digitalnega. Takole pravi:

“??ivjo vsem. ‘Itak’ vsi vemo, da je digitalna fotografija’bistveno’ cenej??a od analogne (ravnokar sem kupil 2TeraB station&server samo za shranjevanje slik, upgrejdal raÄ?unalnik, kupil polprofesionalni LCD monitor, verjetno ??e rabim nov notebook, nujno rabim serijo nekaj (vsaj2Gb) USB kljuÄ?ev, nekaj novih CF spominskih kartic za fotoaparat (vsaj 8Gb), za ‘backup kamero’ sem kupil ??e en Nikon D2Xs (ki bo baje konec leta ??e zastarel, saj prihaja nov profesionalni D3…) in nov 17-55 objektiv, ??e en fle??, potrebno bo novo digitalno ohi??je za pod vodo… pa ??e marsikaj bi se na??lo). Digitalna fotografija je tudi bistveno hitrej??a (zdaj porabim po kraj??em potovanju, kot moje zadnje, ne veÄ? 2-3 dni za pregled na film posnetega materiala kot prej, paÄ? pa vsaj 2-3 tedne za vpis vseh metadata direktno v digitalne fajle, ki jih mora prej iz RAW posnetkov konvertirati in obdelati nekdo, ki se na to ‘zelo’ dobro spozna, kar zanj pomeni 10-15 fotk na njegovo (zelo drago!!!) uro. O??jega izbora imam z zadnje poti za cca ubogih 200 fotk (izmed posnetih 40.000!). Stro??ke raÄ?unajte kar sami. Itd, itd, itd… Le zakaj bi uredni??tva in fotobanke te stvari delale same, ko pa imajo nas, butaste fotografe ki to (za manj denarja kot v Ä?asih filma) poni??no naredimo sami?! Zakaj torej tale mejl? Ker sam enostavno ne zmorem veÄ? ‘postprodukcije’ svoje lastne ‘produkcije’ (ki se je za povrh ??e skrÄ?ila) in rabim pomoÄ?…”

Pojem glede na klasiÄ?no, film fotografijo stro??kovno ugodnej??e ter hitrej??e digitalne fotografije je eden najveÄ?jih nategov preteklega desetletja. Pika.

Verjamem, da so v zaÄ?etnih fazah razvoja in kasneje tudi preboja ter uspeha digitalne fotografije na samem trgu, ??iroke mno??ice delujoÄ?e na podroÄ?ju fotografije in z njo povezane grafike oz dizajna in medijev, dejansko nasedle intenzivni (ali bolje, agresivni) promociji (digitalne) fotografije kot bran??e, iz katere bodo garanje, trud, ??vic in cajt enostavno izginili. V bistvu so nam obljubljali, Ä?e ne garantirali, da bomo ceneje in hitreje pri??li do natisnjene fotografije. Danes lahko vidimo, da temu niti pribli??no ni tako. Niti v amaterskem niti v profesionalnem segmentu.

Obstaja tudi nateg znotraj natega; DX tipala v D-SLR aparatih oz. objektivi, prilagojeni za uporabo na DX tipalih. Spomnim se Nikonovih ??irokoustenj po katalogih in zgibankah v Ä?asih predstavitev njihovih aparatov D100, D2h… Kako fin in praktiÄ?en, da je DX senzor s svojo manj??o velikostjo v primerjavi s filmom (23.6 X 15.8 proti 36 X 24), da bo omogoÄ?al izdelavo in uporabo povsem novih objektivov, ki bodo v enaki velikosti nudili bolj??e specifikacije oz da bodo manj??i in la??ji nudili enake specifikacije. Skratka, manj??i, la??ji in obenem svetlobno moÄ?nej??i objektivi na eni strani ter la??ja, bolj z uporabnimi funkcijami nabita ohi??ja po bolj dostopnih cena na drugi. Kako pa izgleda danes? DX objektivov ni od nikjer, razen povpreÄ?nega 17-55/2.8, podpovpreÄ?nega 12-24/4 in kupa plastike, namenjene amaterskim uporabnikom. Ne samo pomanjkanje objektivov, it gets worse; pojem DX tipal oz. APS-C velikost tipal se ??e ka??e kot gromozanski zavoj v napaÄ?no smer s poti razvoja oz prehoda fotografije iz analogne v digitalno dobo. KljuÄ?na hiba je nezmo??nost stlaÄ?it veÄ? kot 10Mpix na tako majhno povr??ino, da bi obenem lahko ohranili visoko kvaliteto slike. Saj se da, itak, vse se da in obenem 10Mpix tudi veÄ? kot zadostuje za veÄ? kot 3/4 vseh aplikacij, a trg hoÄ?e 100Mpix in proizvajalci so zavezani trgu oz. povpra??evanju. Gre za povsem nepotrebno stopnjo v tehnolo??kem razvoju fotografske opreme in fotografije same nasploh. Ko se bomo Ä?ez desetletje, do takrat in najbr?? celo v precej bli??nji prihodnosti bodo APS-C (in APS-H) tipala nedvomno izginila iz produkcije, ozrli nazaj in se spomnili “dobe DX”, se nam bo na ustnice prikradel nasmeh in v misli posmeh; pizda, a se spomni?? ??e tastarih aparatov s tamalimi senzorji; mater je bilo vse skup nerodno, naredli smo pa ??e zmer! Vsi tisti, ki Ä?akate na veÄ? objektivov vi??jega razreda za uporabo na DX tipalih, nehajte. Nehajte Ä?akat, ker jih ne bo. Morda celo ??e kaj pride, letos, morda, a ste??ka bi to verjel, tudi v naslednjem letu. But when you look at the big picture, DX is dead.

In v konÄ?ni fazi je to to; ??e zmer smo wse naredl. Ne glede na to, kaj ima?? v roki in kaj bi si v roki ??elel imet, delat se da dobro. In to je najpomembneje. Najpomembnej??i je pravzaprav konÄ?ni izdelek, dejstvo, na kak??en medij si ga zapisal, film ali tipalo, je pa povsem drugotnega pomena. Zato (samo)poveliÄ?evanje zagovornikov in uporabnikov filma res ni niÄ?emur podobno. Samo sebi namen.

Jaz pa delam sam na film. A ja? So fuckin’ what?!

This entry was posted on Tuesday, June 5th, 2007 at 12:13 and is filed under Dnevnikarjenje. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.