izofotoblog

hi, i was given this litle sigma for testing for few days, so why not take a walk an snap some pics for start. it was my first time for sigma, so be gentle. for now jpeg day will do, i will try some raw etc, since i’m doing kind of review for some photo portal.
so, here you go, some jpeg candids around the town’s old centre.

everything good starts with beer..(iso 400, i think)

all others in iso 100

100% crop from pic above. as u can see, this f/4 lense on dp1 is very sharp, there’s no sharpening applied on crop! well, foven byself is one sharp thing, for sure..

again, 100 %crop from above. i think you’re getting it by now..

[img]http://shrani.si/f/3M/hw/4i5OCb1v/sdi0174-obd-web.jpg[/img]

.. and ends with good meal. this is iso 800, so it can be used even with foveon.

first impressions:

-it’s small (realy small) and it has 1.7x crop sensor. this i realy, realy like.
-it’s has very sharp lense (28mm eq. to leica format i think) which is sharp (and i mean sharp) wide open. and i didn’t even try raw yet!
-it’s has this f/4 lense which i would like to be faster for true lowlight work, but:
-af is not very good in lowlight, so it’s logical. for good af hunt in lowlight u need lot of light..

i could get original optical viewfinder and lens shade, but i would have to return that quick, so just body for me.

this is day one for now. i will try to test other things in next days.,.
but i can tell you, i can picture myself with something like that. to have option on dslr quality in pocket size, hell yes, rangefinder days are back..

ideja je nastala ob dejstvu, da sem moral eno birmo pofotkat in da bi nekak na ta način dobil malce boljše fotke ven. upam, da bo koristilo komu..

najprej jasno na net po informacije:

http://www.stojcic.com/pocketbouncer.html

v bistvu sem po tem nardil, je tudi povezava z datoteko za coreldraw, kjer je črtna a4 risba za izrez bouncerja.

http://dneez.com/diy-flash-bouncer/

v bistvo je več načinov (iz šeleshamerja, plastike, spužve itd), vendar mi je bil ta nekako najbolj všeč, ni pa nujno, da je najboljši.

torej, potrebujete:

-en malce debelejši šeleshamer, da potem zložen bolj drži obliko,

-lepilni trak, lepilo ipd

-mogoče spužva debeline cirka 2-3mm za oblogo znotraj, kjer se prisloni na fleš (da se ne posškuduje fleš),

-črn mat sprej (po izbiri, hotel sem pač zunanjo površino na črno prebarvat, da se lepo sklada s kamero),

-malo dobro volje.

1. najprej sem irezal iz papirje ven obliko po črtah. zgornjo stranico nisem izrezal ravno, ampak malo usločeno, mi pač lepše zgleda tako, pa malce več površine ostane za odboje fleš svetlobe. nato sem zadevo posprejal z črnim mat sprejem. še prej sem po črtah nakrivil papir, tako da bo lažje sestavljanje kasneje.

2. z lepilnim trakom sem bouncer zlepil skupaj, nato še enkrat psoprejal z črno, da bo lepo vse iste barve. z notranje strani (spodaj, kjer nalega fleš) sem dodal trak iz spužve, za stik sem uporabil obojestranski lepilni trak in ne lepilo.

3. dodal sem tudi oblogo na zunanji strani, kjer bo nalegal velkro trak (ali guma ipd). kasneje sem se spomnil, da bi bil zelo primeren tist velkro trak za smuči (tanek), ker ime že obloge iz spužve dodano gro in potem ni treba še dodatno lepit tega gor. bom vedel za drugič..

4. ostane samo še, da vse zadevo nataknemo ne fleš z kakšnim trakom ipd. pr sebi nisem imel dovolj dolge zadeve, zato sem sestavil iz dveh trakov, ki so drgač za spenjanje več električnih/računalniških kablov skupaj.

na koncu ostane samo še, da zadevo sprobamo v praksi, kako se obnese. z flešem nasploh nisem še najbolj domač, tako da bo treba par stavri še naštudirat, vendar se mi zdi, da je precej bolj kot direkten blisk. v spodnjih primerih bi bila najbolj prav izbrana wb ipd, vendar bo za prvi test najbrž kr ok:

se opravičujem, trenutno ni blo pri roki nobene lepše osebe..

mamiya namreč. imela je temperament, bila je drugačna. želim ji lepe trenutke v drugem objemu.

Božiček je letos malce zamudil, ampak vseeno, tole je prinesel (100€ je bla “poštnina” hehe) kakšen teden, dva nazaj:

Vse skupaj je bilo v foto torbi, ki je ni na sliki, plus še nekaj drobnarij (filtri ipd).

V glavnem, gre za kr kvalitetno robo, to Contax ohišje mi je bilo takoj všeč, zelo velik in svetel okular (po filingu do zdej največji, kar sem imel priliko imet film kamere). Zraven je Zeiss 50/1.7 objektiv, ki naj bi bil en najbolj ostrih za leica format, potem je tukaj še Sigma 24/2.8, zarat katere sem se v bistvo odločil vzet in pa nek Soligor 60-300 mm, ki se je izkazala za kr dobrega.

Vse skupaj ima seveda c/y (contax/yashica) bajonet, da lahko vse skupaj uporabljam na mojih eos-ih, sem nabavil še naslednje:

Gre za c/y-eos adapter, kot piše na njem.

V nadaljne bom objavil kakšno testno fotko z omenjenimi objektivi.

5 let bo, odkar je portal na slovenski  fotografski sceni (in širše). Član sicer nisem čisto od začetka, je pa kr lep del tega.

Portal je v tem času zrasel iz bolj privat strani nekaj zanesenjakov v trenutno največji foto portal pri nas, kar pove vse.

Torej, vsi, ki vas zanima fotografija tako ali drugače, vabljeni na razstavo ob obiležju obletnice!

http://www.slo-foto.net/article1687.html

No, pa sem se tudi tega enkrat lotil. Dostikrat vsi beremo o kalibraciji monitorjev ipd (bo tudi o tem kdaj napisanega, če bo čas), vendar kaj pa point vsega, slika na steni, ki jo je danes tako enostavno sprintat doma ob čisto spodobni kvaliteti? Če človek pomisli logično, če je fajn imet skalibiran monitor, zakaj ne še izhodno enoto (v mojem primeru in najbrž pr večini amaterskih fotografov je to en navaden a4 barvni printer). Le tako bo tisto na ekranu vsaj približno takšno tudi na fotki, ki je printer pljune ven (vsaj v teoriji). Sem pozabil omeniti, vse spodaj je bilo delano na monitorju, ki ima opravljeno kalibracijo s kalibratorjem in mislim, da naj bi bilo tako prav. Torej, najprej štalca, potem pa kravca, kajneda.

Prvi problem, s katerim se človek sreča, ko začne malce “šnjofat” po netu za te stvari, je seveda to, da so namenski barvni analizatorji precej dragi, če hočeš res perfekten barvni nadzor, pač drugače ne gre. Za nas, bolj iznadljive (beri bolj tenkih denarnic) se pa takoj porodi vprašanje: zakaj pa ne bi ponucal za analizo barv na printu kar tisti zaprašen skener v omari? In res se da.

Sam sem za potrebe tega testa uporabil programsko opremo (brez katere pač ne gre) Qimage za tiskanje in pa ProfilePrism za analizo sprintanih testnih datotek in ustvarjanje profila. Zraven programa ProfilePrism je priložena tudi referenčna it8 barvna karta, katera služi kot izhodišče pri analizi. Da ne pozabim: velika hvala Kjasku za posojeno programsko opremo in dodatke!

Postopek kalibracije z omenjeno programsko opremo poteka nekako tako, če probam s svojim zelo laičnim znanjem razložit:
1. Tisk referenčne barvne skale (datoteka priložena ProfilePrism, PP v nadaljevanju):

Na vsako vrsto foto papirja (kot veste, imamo v štacunah kar precej različnih foto papirjev, ki zelo vplivajo na končni rezultat) se posebej sprinta referenčno datoteko. V mojem primeru sem naredil tisk na canon gp-501 fofo papir (bolj osnovna zadeva, canon pro foto papir nisem dobil v štacuni) in pa nek zweckform 250g fotopapir. Ob tem je potrebno omeniti, da je obvezno izklopiti vsakoršno barvno upravljanje printerja v driverju. To je zelo pomembno, ker ravno ta spregledana napaka je dala napačne rezultate v prvem poizkusu. Print je bil izveden iz Qimage-ja, omenjenega prej, s seveda izklopljenim barvnim upravljanjem (ICM). Za tisk se lahko uporabi tudi kakšen drug program, ki ima kontrole nad barvami (photoshop ipd). Velikost na listu mora prav tako prave velikosti.

2. Skeniranje rezultatov:

Iz listov se odreže stran odvečna prazna površina lista. Za vsako vrsto papirja se naredi sken skupaj z referenčno it8 karto, omenjeno prej, tako da na eni dototeki vedno dobimo duet referenčne it karte in pa printa, kar pač tako zahteva program za analizo. Shranimo rezultate.

3. Analiza in izdelava icm profila tiskalnika:

V PP naložimo datoteko, ki smo jo naredili prej. Za vsako vrsto papirja se naredi namenski profil, tako, da se postopek ponavlja, če imate več vrst papirja. V programu označimo robove na it karti in printu, tako da se matrica kvadratkov za analizo pokrije z matrico na skenu. Program zatem naredi analizo, če ni kaj preosvetljeno itd in če je vse ok, je potreben samo klik miške na pravi knof in profil je narejen.

Profil(e) prenesemo v sistemski direktorij, kjer so shranjeni vsi barvni profili, ki se nahajajo v našem sistemu. V primeru Windows-ov je to v X:\WINDOWS\system32\spool\drivers\color, za mac nimam pojma.

In to naj bi v grobem bilo to, treba je samo še kak testni printek v obliki “prej-potem” naredit, da bo sploh kaj v praksi vidno in ne samo moje nakladanje.

Torej, spodaj je sken printa z in brez ustvarjenega ICM profila na isti list. V tem primeru je bil papir canonov GP-501, ki je za bolj osnovne zadeve in ne ravno vrhunske printe, zato barve niso tako zelo izrazite. Poleg tega je treba vedet, da je tiskano z zelo osnovnim 4-barvnim tiskalnim, z namenskimi foto printerji z gilijon kartušami je najbrž vsakomur jasno, da bo barvni razpon in kvaliteta na precej višjem nivoju. Vseeno se mi pa sploh ne zdi tako slabo:

Že na prvi pogled so kr precej velike razlike v barvah, za podrobnejšo analizo pa sem tole primerjavo spravil skupaj, kjer levi stolpec predstavlja izseke skeniranega printa brez ICM profila, vmes so izseki iz referenčne datoteke, ki je služila za print in desno seveda izseki skeniranega printa z ICM profilom.

Sliko v večji resoluciji za lažjo primerjavo lahko dobite tukaj.

Obnašanje barv najbolje opazimo na barvnih lestvicah v sredini in čisto na koncu. Lepo se vidi, da je na printu brez profila zelo močno izražen cyan kanal in da je nasploh “neprave” barve. Zdaj vem, zakaj problemi z štihom ipd, se pa tukaj vidi, zakaj imajo boljši printerji dodatne kartuše, da lažje “ulovijo” celotno lestvico. “Sprofiliran” print je dosti boljše uravnovešen z originalom, tudi kožni toni so precej boljši. Kakor sem pa že prej omenil, turkizna in njej podobni odtenki na mojem printerju ne bodo nikdar prav zelo dobro izpisani, ampak to je bolj stvar kvalitete printerja in ne profila.

Ok, to naj bi bilo to, mogoče komu pride prav ali pa ga vsaj uvede za zanimanje v tej smeri. Mislim, da je za domačo dig. temnico skoraj nuja imet nekako vsaj v grobem poštimano barvno upravljenje za zadovoljive rezultate. Za dražje modele printerjev se ponavadi že dobi izdelane profile za določene vrste foto papirjev, vendar ne ravno za vse in tudi vprašanje, kakšne razultate dobimo z njimi, ker na končni rezultat vpliva toliko faktorjev. Opisan (ali njemu podoben) postopek bo najbrž najboljše “prebral” naš tiskalnik in mu povedal, kako naj pravilno tiska. Še vedno je seveda možnost, da tudi sami ročno popravimo profil kasneje, če nismo 100% sigurni.

Samo še to: mislim, da ni potrebno uporabit ravno ta softwer, ki je bil omenjen zgoraj, kolikor vem, imajo tudi drugi programi možnost izdelave barvnih profilov (npr. vuescan ipd) oz. se dobi prav namenske programe za to. Bo pa v vsakem primeru potrebno imeti zraven še kakšno it karto, vendar se da vse dobit. Mislim, da je vredno dat tistih nekaj deset evrov za “pravilne printe”.

linki:

http://tech.groups.yahoo.com/group/prismtalk/

Group dedicated to discussions regarding Profile Prism software and ICC profiling in general.

http://www.redrivercatalog.com/profiles/index.htm

profili za razne printerje

http://nifty-stuff.com/forum/viewtopic.php?id=26

utrinek iz nekega foruma

http://www.digitaldog.net/links/

nasploh vse o barvnem upravljanju, na sami strani je tudi veliko uporabnega

no tako, sem tudi jst uredil en blogič. mislim, da ne bo tolk orientiram v res prave foto zapise dogodkov (čeprav bi bilo prav, da je, vendar sm bolj lene sorte), ampak bo bolj deloval kot arhiv mojih bolj tehnično naravnanih zapisov iz portala slo-foto ipd. na tak način lažje najdem stvari, ki jih včasih rabim itd.

sem pa odprt za predloge.

že lep cajt mi je šlo na jetra, da 50-tka precej fuša (front focus ipd), kar ga nardi precej neuporabnega pr f/1.8 in bolj odprtih blendah, pa tudi v šfoh luči kr dostikrat zbezlja. sicer sem že dolgo vedel, da se je način, da lahko sam kaj scumpraš, pa sem končno probal.
pozor: priporočljivo za tiste, ki imate izkušnje iz finomehanike, imate pravo orodje ipd (spajkalnik, urarske izvijače itd..)!
najprej info:
http://forums.dpreview.com/forums/read.asp?forum=1029&message=21351476
http://f20c.com/stuff/canon/partslist/EF%2050%201.8%20II.PDF
http://photography-on-the.net/forum/showthread.php?t=118806&highlight=ron+chappel
za ta forum se je potrebno prijaviti, da vidiš slike, ki so zelo pomembne.

za kalibracijo ni potrebno razstaviti sklop leč, važno je samo tisto vezje.

tukaj so čreva. to, kar je obkroženo, nas zanima. gor je nalotan en pljunek čez 5 lukenj, ki naj bi bile za kalibracijo (no, to ne vem, ampak pr meni je pomagalo). tist cin je treba stran odlotat, tako do ostane 5 kontaktov. 2 piki skrajno levo in desno, vmes pa so 3 kvadrati, kot kontakti. v forumu avtor omenja, da treba zlotat levo skrajno piko in sosednji kvadrat. levo stran bi šel v back fokus, desno pa v front.
no, meni ta kombinacija na levi ni čist odpravila front focusa, ko sem pustil vse odlatano, pa je ostrilo perfektno (kolkr je pač možno pr tem bl čip objektivu).
torej, če imate jajca, lahko probate, vendar jst ne odgovarjam za nič seveda. večina jih ima težave z front fokusom na tem objektivu, tako da je očitno serijska. če ni preveč front fokusa, bo najbrž tista prva opcija dovolj ali celo še malo bolj v desno.

tule je rezultat

http://img124.imageshack.us/img124/1262/izo30d1of1webqp3.jpg

http://img169.imageshack.us/img169/4374/izo30d3of3webwl3.jpg

http://img507.imageshack.us/img507/4766/izo30d3of3webcropdg2.jpg

v glavnem, zadevo dela tako kot bi morala že na začetku. vse fotke so pr f/1.8, in čist uporabne, kar nisem mislu, da je možno, ostrina je čist ok. (sicer sem tudi leče spucal, ampak po mojem to nima veze.
mislim, da bo kakšna fotka več ratala zdej na kakšnem koncertu ipd.

ok, en me je zrajcal na dpreview, da bi probal delat makro z dvema objektivoma, in sicer canon 70-200 f4 l in canon 50 1.8 II (slednjega obrneš naokrog). sicer je problem, ker ima 50-tka manjšo prednjo lečo kot 70-200, in tako dobiš v robiv slike črnino, se pa da s cropanjem tudi kaj pametnega ven dobit. no, takole je šlo vse skupaj:
najprej sem vse skupaj sestavil skupaj tako, da sem obrnil objektiv, ju sestvil skupaj, dal spodaj pvc in preko pvc-ja oblimal s selotejpom (tako selotejp ne prime direkt na objektiv in ne pusti tistega lepljivega sranja na objektivu. me je prejšnič izučilo, hehe). sicer je najboljše dobit kakšen step-up adapter, vendar za prvo silo gre tudi takole.

oba objektiva, pripravljena na akcijo . pršice, pazite se.

zatem sem vse skupaj dal na fotič, postavil na stojalo, priključil sprožilc in vključil mirror lock (vasia hack press, hehe). potem je bilo potrebno le najt modela:

nek ostanek posušenega kaktusa al kaj že, v bistvu v živo zgleda kot kakšna majhna smet.

no, tukaj so rezultati:

70mm, f4

70mm, f32

200mm, f4

200mm, f32

100% crop, 400×400 pix. pozor: očitno sem imel nastavljen najmenjšo resolucijo fotke na fotiču (bog ve, zakaj, murphy pač), tako da bi stvar pr najvišji resoluciji zgledala še ene 2x večje, po mojem. škoda, pa drugič.
no, v glavnem, pri cropu se da razbrat stvari, ki se lahko merijo že v mikrometrih, kar pa ni šfoh, kajneda.
če ma kdo cajt, lahko glede na velikost kaktuska zračuna povečavo, po mojem pride tam nekje med 2 in 3:1. not bad, ha?

še ena umetniška za na konec