Naj bo svetlobe!

Slo-Foto.net, strani ki tudi omogoča ta blog, je izbrala sliko “The Fish” za foto tedna.

Lovim naslednjega!

Še eno sliko so na 3delavnici sprejeli v svoj “Hall of Fame”… čolna s Cerkniškega jezera.
Evo je, tudi meni ena najljubših, lastnih fotografij.

Lahko bi povzel v eni besedi, “brezveze”. Mislim, da bi se marsikdo strinjal z mano. Sicer ne vem kako je bilo na prejšnih Emzinih (sem pa slišal, da so se že prejšnja leta veliko pritoževali), ampak letos ni bilo vseskupaj nič. Govorim o samih fotografijah. Velika večina je bilo slabih, tehnično sfaljenih… konceptno pa tudi ne prav visoko. Seveda so se našle tudi izjeme, nekatere so bile zelo dobre…. ampak večina pa podn. Ko smo se sprehajali med razstavljenimi fotografijami je bilo mogoče slišati marsikateri komentar z negativnim pridihom ala “brezvezne fotografije” in “to vse skupaj ni nič”. Izbor najboljših slovenskih fotografij v preteklem letu? Japajade. Bljak. In če je to samo izbor, kakšne morajo potem šele biti zavrnjene slike, oz. tiste, ki niso prišle v izbor za razstavo. Ti da mislit…

Prizorišče: telovadnica, Drenikova ulica, Ljubljana. Nazadnje sem bil v tej telovadnici kakih 8 let nazaj, ko sem treniral v košarkarski šoli Petra Vilfana. No, tokrat sva šla z Laro gledat mačjo razstavo. Kletke z mački so bile vsepovsod… tako kot ljudje. Nabito polna telovadnica. Aparatov je bilo pa vsaj pol toliko, kot ljudi. Ljudje so bili navdušeni nad mački, z Laro na čelu Razstavljalci pa zaspani in zmatrani.
Svetlobe je bilo toliko, da sem pri iso 1600 in zaslonki 4 dosegal čase nad 1/200, zato sem se okoli sprehajal kar s teleobjektivom - itak pa se je s sigmo 18-50 dalo bolj malo narediti, ker je bilo večino mačk v kletkah. Sicer sem naredil okoli 100 slik, vendar me je kar minilo ko sem doma na računalniku pregledal zadevo. Na večini slik rešetke od kletk. Bljak. Pa vseeno, z malo cropanja se da še kaj ven povlečt.. naprimer:

Jaz, Blaž, Canon in Nikon smo se dopoldne sprehodili skozi center. Pot nas je vodila od Tivolija, skozi strogi center Ljubljane, preko bolšjaka na grad. Na gradu sva spila kavo in se še malo pomartinčkala na soncu sledil pa je ogled razstave, kjer sva najinima fotoaparatoma pokazala, česa vsega so zmožni njuni bratje, sestre, pradedki in prababice. Na poti z gradu srečava 2 meseca starega kužka, ki se mu je moj 70-200 zdel izredno zanimiv. 70-200, že dolgo ga nisem uporabljal, včeraj pa sem ga imel skoraj cel dan na aparatu. Jebeš široki kot sem si rekel, ljubljanska arihtektura je itak poslikana po širokem in počez, vsaj že 1000x. Je prav pasalo tele območje. Sledilo je še zadnjih par korakov skozi bolšjaka preden sva se odpravila proti avtu. V Avto, Blaža odložim doma, grem do Lare. Naslednja destinacija foto-nedelje: mačja razstava. Slike mačk v naslednji objavi.

Ljubljanski trenutki.

Portal slovenske digitalne kulture, 3delavnica, je sprejel sliko “The Fish Story” v svojo Hall Of Fame sekcijo. To je druga “HOF” slika in upam na še kakšno. Mi je polepšalo zaspano jutro.

Še obe zmagovalki..

Po dolgem času sva šla z Laro v kino. Izbrani film je bil Cloverfield, mešanica Blairwitch projecta in Godzille… tako je pisalo na plakatu. Film pa ni bil daleč od tega, posnetki iz roke, kot pri Blairwitchu in nek stvor, ki napade mesto. Ja, stvor, tudi midva nisva bila ravno navdušena… po koncu pa sva bila nekako prijetno presenečena. Ni tipičen hollywoodski film, se splača pogledat. Dvorana ni bila polna, razlog za to pa je bila po vsej verjetnosti ura začetka filma, 18:00 namreč.

Fiksna 50ka, blenda na 1.8 in makro predleča.

“This is a story about a man and a fish.
This is a story about the dramatic relationship
Between man and fish.

The man stands between life and death.
The man thinks. The horse thinks.
The sheep thinks. The cow thinks.
The dog thinks.
The fish doesn’t think.
The fish is mute, expressionless.
The fish doesn’t think, because the fish knows… Everything”