J?…???” V?”????α?¸Ä?Î?Ä?

Ko sem to prebral v enem od Ä?asopisov, mi je skoro dekl dvignilo. Kako dolgo se bodo ljudje ??e to spra??evali. Da osvetlim cel svet: KLIMATSKA KATASTROFA BOOOOOOOOOO! In to je neizogibno! In zakaj??? Ker na??i preljubi Ä?loveÄ?eki (to mislim celi svet) mislijo samo na denar, money, cash, peneze, kling kling kling!!!! Boli nas narava, Ä?e lahko v trgovini pr??para?? 50 centov. Doma je pa Ä?ist druguÄ?e, ??e pravi paradoks…elektrika, voda in ??e in ??e se porabla v nepredstavljivih koliÄ?inah. Da ne govorimo o avtomobilih, v Sloveniji ima ena dru??ina ??e skoraj nujno dva avtomobila, pa ??e pred sosedom se je treba pova??it, ne. Seveda pa to ne bi bilo mogoÄ?e brez gospoda ??ejka ki vztrajno Ä?rpa nafto, da tu ne omenim Amerike. Ä?e bi vsaj malo predvideli v kam to vodi, bi lahko se ??e pred 50-imi leti lahko furali z elektriÄ?nimi avteki in se mi ne bi rabilo gabit od smrada, ko stopim na cesto v na??em prelepem Mariboru!!! Tukaj ??e imamo cel kup vsemogoÄ?e industrije, ki jim je seveda v interesu Ä?im veÄ? dobiÄ?ka, boli njih za kak??ne Ä?istilne naprave, saj 100 letni stroji od Franca Jo??efa so ??e v redu, samo da so stro??ki majhni. Pa daj….na??i podjetja ne vejo zni??at stro??kov drugaÄ?e kot da vr??ejo 50 delavcev na cesto…to je inovativnost! Pardon za off topic.

Torej, tako se uniÄ?evanje na??ega planeta nadaljuje in trenutno ne vidim nobene re??itve. V letu 2005 se je CO2 v zraku povi??al za 0,5%, kjotski sporazum je torej pesji drekec…. In leto??nja zima..Ä?e lahko tako sploh reÄ?emo, v kratkih rokavih pa s pivom v roki…mislim Ä?e to ni klimatska katastrofa, pol pa res ne vem kaj je.

V naslednjih letih se bo temperatura ??e zvi??evala, za kolko vpra??ite Boga, ampak BO SE. Gladina morja bo se dvignila, veÄ?je bodo poplave, huj??e pogostej??e nevihte, vse bo x-krat bolj intenzivnej??e. Spremenila se bo klima, povr??je, izumrle bodo ??ivali in rastline, ste ??e sli??ali za klimatske begunce?

Tudi, Ä?e zdaj takoj prekinemo z izpustom vsega CO2 na svetu, so posledice neizogibne, saj nakopiÄ?en CO2 v atmosferi ne bo kr tak izginil, torej nam postopno zmanj??evanje emisij ne pomaga kaj dosti.

Poleg tople grede, je tu ??e ozonska luknja, premalo pitne vode, smeti…in ??e in ??e.

Kaj torej storiti? Zagrabi prvi vlak na Luno!

Smisel ??ivljenja je ta, da smisla sploh NI. Ä?lovek si kao domi??lja da obstaja nek smisel. V resnici ga ni. Ä?lovek je na svetu zato, ker paÄ? tak je. NiÄ? v vesolju se zarad tega ne bo spremenilo.
Da razlo??im na primeru:
Ä?lovek ma rad svojo dru??ino. To je njegov navidezen smisel. Vsak Ä?lovek ima svoj smisel ??ivljenja, ki pa ostalim ni skupen. iz tega sledi, da univerzalnega smisla ??ivljenja NI, in si ga intelektualci izmi??ljajo al ne vem kako bi reko, da pa obstaja nek smisel, za katerega se splaÄ?a ??ivet in raziskovat. Brez tega navideznega smisla, ljudje ne bi vedeli zakaj ??ivet in bi Ä?love??tvo propadlo.

Haloze so prijeten svet moÄ?no razgibanih, nizkih goric panonske Slovenije. Prometno odroÄ?no obmejno griÄ?evje je s skromnimi mo??nostmi za pre??ivetje ??e do nedavnega veljalo za eno najbolj nerazvitih podroÄ?ij Slovenije. Haloze so bile od nekdaj agrarna pokrajina, v preteklosti znana po velikih dru??inah. Pozabljene in odmaknjene so dolgo ??ivotarile, sedaj pa se poÄ?asi prebujajo. Na veliko se razvija turizem, ki temelji na Ä?udovitih pokrajinskih danostih, starodavni folklori, oÄ?esu prijetnih vinogradih ter seveda vrhunskih vinih.

Na severu pokrajino obdajata reki Drava in Dravinja, na zahodu jo omejuje BoÄ?, na jugu pa DonaÄ?ka gora. Haloze so priljubljen cilj ??tevilnih planincev. Ä?ez griÄ?evnati svet je speljana Halo??ka planinska pot, ki zahteva dva do tri dni hoje. Njen zaÄ?etek je pri gradu Borl, zakljuÄ?ek pa na DonaÄ?ki gori, 882 m, ki le??i sicer ??e izven Haloz ter je z BoÄ?em in Macljem skrajni odrastek vzhodnih Karavank. Najvi??ji vrh Haloz, Jelovica, 623 m, vabi s Ä?udovitim razgledom na vso pokrajino. Ä?e smo ??e v Halozah, pa lahko obi??Ä?emo ??e dva izjemna kulturna spomenika, cerkev Matere bo??je na razgledni Ptujski Gori in dvorec ? tatenberg.

Ime Haloze se prviÄ? omenja v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Izviralo pa naj bi iz latinskega Colles, kar pomeni vinorodne gorice, ali iz staroslovanske besede halonga, ki pomeni griÄ?evnat svet. Iz svojih poizvedovanj pa sem izvedel, da naj bi ime nastalo drugaÄ?e. Med jesenskimi opravili in seveda med trgatvami naj bi preko hribov ljudje vzklikali Ha-loze-loze. Tako naj bi prevzeli ime s hrva??ke strani, saj je loza po hrva??ko trta.

Kljub relativno nizki nadmorski vi??ini v Halozah ne manjka strmin.

ZnaÄ?ilni klopotec, ki varuje vinograde pred po??re??nimi ??korci.

Cerkev Sv. Ane, zelo priljubljen romarski kraj.

Tradicionalno so??enje sena, za kozolce je tukaj prestrmo.

Le redke povr??ine niso izrabljene kot vinograd ali njiva.

Na desni obdelan vinograd, na levi zapu??Ä?en. Marsikateri kmetje so opustili vinogradni??tvo zaradi prenizkih cen grozdja, v zadnjem Ä?asu pa so zapu??Ä?ena posestva kupili ??tevilni vikenda??i in si s tem izpolnili sanje o lastni pridelavi vina.

VeÄ? kot polovico zahodnega dela Haloz prekrivajo gozdovi, zato mu pravijo tudi gozdnate Haloze. V gozdnatih Halozah pa se je razvilo precej zaselkov in tudi samotne kmetije.

S Haloz imamo Ä?udovite poglede na Ptujsko polje s ??tevilnimi vasmi.

V jesenskem Ä?asu se zaÄ?enjajo trgatve. VÄ?asih se je bralo veÄ?inoma v oktobru, danes so trgatve zaÄ?enjajo sredi septembra in se do oktobra konÄ?ajo. Tako se tudi tukaj pozna vpliv Ä?loveka na podnebne spremembe.

VÄ?asih so bile hi??ke iz blata in sena, nekaj se jih je ohranilo do danes.

To drevo ima Ä?udno predstavo, kaj je vodoravno.

Opu??Ä?enim vinogradom sledijo opu??Ä?ene njive, opu??Ä?enim njivam sledijo zapu??Ä?ene hi??ke..kljub relativni nerazvitosti te pokrajine v primerjavi z ostalo Slovenijo pa so tukaj ljudje ostali optimistiÄ?ni in upajo na svetlo prihodnost.

Slike in tekst pripravil: Jure VerbanÄ?iÄ?