J?…???” V?”????α?¸Ä?Î?Ä?

Haloze so prijeten svet moÄ?no razgibanih, nizkih goric panonske Slovenije. Prometno odroÄ?no obmejno griÄ?evje je s skromnimi mo??nostmi za pre??ivetje ??e do nedavnega veljalo za eno najbolj nerazvitih podroÄ?ij Slovenije. Haloze so bile od nekdaj agrarna pokrajina, v preteklosti znana po velikih dru??inah. Pozabljene in odmaknjene so dolgo ??ivotarile, sedaj pa se poÄ?asi prebujajo. Na veliko se razvija turizem, ki temelji na Ä?udovitih pokrajinskih danostih, starodavni folklori, oÄ?esu prijetnih vinogradih ter seveda vrhunskih vinih.

Na severu pokrajino obdajata reki Drava in Dravinja, na zahodu jo omejuje BoÄ?, na jugu pa DonaÄ?ka gora. Haloze so priljubljen cilj ??tevilnih planincev. Ä?ez griÄ?evnati svet je speljana Halo??ka planinska pot, ki zahteva dva do tri dni hoje. Njen zaÄ?etek je pri gradu Borl, zakljuÄ?ek pa na DonaÄ?ki gori, 882 m, ki le??i sicer ??e izven Haloz ter je z BoÄ?em in Macljem skrajni odrastek vzhodnih Karavank. Najvi??ji vrh Haloz, Jelovica, 623 m, vabi s Ä?udovitim razgledom na vso pokrajino. Ä?e smo ??e v Halozah, pa lahko obi??Ä?emo ??e dva izjemna kulturna spomenika, cerkev Matere bo??je na razgledni Ptujski Gori in dvorec ? tatenberg.

Ime Haloze se prviÄ? omenja v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Izviralo pa naj bi iz latinskega Colles, kar pomeni vinorodne gorice, ali iz staroslovanske besede halonga, ki pomeni griÄ?evnat svet. Iz svojih poizvedovanj pa sem izvedel, da naj bi ime nastalo drugaÄ?e. Med jesenskimi opravili in seveda med trgatvami naj bi preko hribov ljudje vzklikali Ha-loze-loze. Tako naj bi prevzeli ime s hrva??ke strani, saj je loza po hrva??ko trta.

Kljub relativno nizki nadmorski vi??ini v Halozah ne manjka strmin.

ZnaÄ?ilni klopotec, ki varuje vinograde pred po??re??nimi ??korci.

Cerkev Sv. Ane, zelo priljubljen romarski kraj.

Tradicionalno so??enje sena, za kozolce je tukaj prestrmo.

Le redke povr??ine niso izrabljene kot vinograd ali njiva.

Na desni obdelan vinograd, na levi zapu??Ä?en. Marsikateri kmetje so opustili vinogradni??tvo zaradi prenizkih cen grozdja, v zadnjem Ä?asu pa so zapu??Ä?ena posestva kupili ??tevilni vikenda??i in si s tem izpolnili sanje o lastni pridelavi vina.

VeÄ? kot polovico zahodnega dela Haloz prekrivajo gozdovi, zato mu pravijo tudi gozdnate Haloze. V gozdnatih Halozah pa se je razvilo precej zaselkov in tudi samotne kmetije.

S Haloz imamo Ä?udovite poglede na Ptujsko polje s ??tevilnimi vasmi.

V jesenskem Ä?asu se zaÄ?enjajo trgatve. VÄ?asih se je bralo veÄ?inoma v oktobru, danes so trgatve zaÄ?enjajo sredi septembra in se do oktobra konÄ?ajo. Tako se tudi tukaj pozna vpliv Ä?loveka na podnebne spremembe.

VÄ?asih so bile hi??ke iz blata in sena, nekaj se jih je ohranilo do danes.

To drevo ima Ä?udno predstavo, kaj je vodoravno.

Opu??Ä?enim vinogradom sledijo opu??Ä?ene njive, opu??Ä?enim njivam sledijo zapu??Ä?ene hi??ke..kljub relativni nerazvitosti te pokrajine v primerjavi z ostalo Slovenijo pa so tukaj ljudje ostali optimistiÄ?ni in upajo na svetlo prihodnost.

Slike in tekst pripravil: Jure VerbanÄ?iÄ?