J?…???” V?”????α?¸Ä?Î?Ä?

Nekaj utrinkov z zabave.

Glavni Jo??e Ä?inÄ?!

Ä?ist po nakluÄ?ju sem zvedo za to predstavo, ki jo je re??iral en znanec(na glavi ima Ä?rno Ä?epico).

Nastalo je par, vsaj meni zanimivih fotk

Ä?eprav so liki na odru videti resni in vÄ?asih celo obupani, smo se gledalci med predstavo dodobra nasmejali.

Naverjetna raznolikost akterjev je napovedovala zanimiv zaplet.

V predstavi ni manjkalo laskanja.

Pri??el je iz nenada in zaÄ?el svoj monolog….

…in konÄ?no pri??el do bistva.

Stvari se zaÄ?nejo razpletat, ??enske se zateÄ?ejo k pijaÄ?i.

Na koncu vsak dobi to, kar si je zaslu??il.

Tekst in fotografije: Jure VerbanÄ?iÄ?

Kurentovanje - Ä?as norÄ?ij, zabav, mask…Ä?as obujanja tradicije in starih obiÄ?ajev. Kurent, korant, jaz mu pravim kar kurant je tradicionalna pustna maska na??ega prostora, po katerem je poimenovan ptujski karneval. Vsi se bodo strinjali, da je maska poganskega izvora, ki je ??e v pradavnih Ä?asih preganjala zimo, hodila od hi??e do hi??e ter tako prispevala k obilnej??emu pridelku. Nekje sem sli??al ampak se ne spomnim, mogoÄ?e je tudi plod moje domi??ljije da ime za “kurenta” izvira iz germanskega - ko so v na??e kraje pri??la germanska plemena in ko so videla to mistiÄ?no po??ast teÄ?i so rekli Kuh rennt (oz. krava teÄ?e). Tako naj bi se to poimenovanje ohranilo do danes. Ä?e malo posplo??im je kurant najbolj priljubljen in mno??iÄ?en tradicionalni pustni lik s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Poleg njega pa to ni edina entnografska zapu??Ä?ina s ptuskega podroÄ?ja. Poznamo ??tevilne druge maske (kopja??i, piceki, ruse…), ki pa se v podrobnostih od vasi do vasi razlikujejo, kjub temu da njihov pomen ostaja enak.

Poleg etnografskih mask, pa je to seveda Ä?as, ko se ljudje lahko maskirajo, stopijo v ko??o nekoga drugega in s tem podo??ivijo svoje skrite ??elje.

Nekateri so pr??li pokazat kaj znajo.

Nekaterih pa Ä?as norÄ?ij ni najbolj v??eÄ?.

Tekst in slike: Jure VerbanÄ?iÄ?

KonÄ?no sem se odloÄ?o in zagrabil prilo??nost. Objektiv Nikon 18-70DX in Nikon D70 sta lepi par KonÄ?no mam ??iroki kot!!! Ä?e ima kdo slovenska navodila, se priporoÄ?am.

Haloze so prijeten svet moÄ?no razgibanih, nizkih goric panonske Slovenije. Prometno odroÄ?no obmejno griÄ?evje je s skromnimi mo??nostmi za pre??ivetje ??e do nedavnega veljalo za eno najbolj nerazvitih podroÄ?ij Slovenije. Haloze so bile od nekdaj agrarna pokrajina, v preteklosti znana po velikih dru??inah. Pozabljene in odmaknjene so dolgo ??ivotarile, sedaj pa se poÄ?asi prebujajo. Na veliko se razvija turizem, ki temelji na Ä?udovitih pokrajinskih danostih, starodavni folklori, oÄ?esu prijetnih vinogradih ter seveda vrhunskih vinih.

Na severu pokrajino obdajata reki Drava in Dravinja, na zahodu jo omejuje BoÄ?, na jugu pa DonaÄ?ka gora. Haloze so priljubljen cilj ??tevilnih planincev. Ä?ez griÄ?evnati svet je speljana Halo??ka planinska pot, ki zahteva dva do tri dni hoje. Njen zaÄ?etek je pri gradu Borl, zakljuÄ?ek pa na DonaÄ?ki gori, 882 m, ki le??i sicer ??e izven Haloz ter je z BoÄ?em in Macljem skrajni odrastek vzhodnih Karavank. Najvi??ji vrh Haloz, Jelovica, 623 m, vabi s Ä?udovitim razgledom na vso pokrajino. Ä?e smo ??e v Halozah, pa lahko obi??Ä?emo ??e dva izjemna kulturna spomenika, cerkev Matere bo??je na razgledni Ptujski Gori in dvorec ? tatenberg.

Ime Haloze se prviÄ? omenja v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Izviralo pa naj bi iz latinskega Colles, kar pomeni vinorodne gorice, ali iz staroslovanske besede halonga, ki pomeni griÄ?evnat svet. Iz svojih poizvedovanj pa sem izvedel, da naj bi ime nastalo drugaÄ?e. Med jesenskimi opravili in seveda med trgatvami naj bi preko hribov ljudje vzklikali Ha-loze-loze. Tako naj bi prevzeli ime s hrva??ke strani, saj je loza po hrva??ko trta.

Kljub relativno nizki nadmorski vi??ini v Halozah ne manjka strmin.

ZnaÄ?ilni klopotec, ki varuje vinograde pred po??re??nimi ??korci.

Cerkev Sv. Ane, zelo priljubljen romarski kraj.

Tradicionalno so??enje sena, za kozolce je tukaj prestrmo.

Le redke povr??ine niso izrabljene kot vinograd ali njiva.

Na desni obdelan vinograd, na levi zapu??Ä?en. Marsikateri kmetje so opustili vinogradni??tvo zaradi prenizkih cen grozdja, v zadnjem Ä?asu pa so zapu??Ä?ena posestva kupili ??tevilni vikenda??i in si s tem izpolnili sanje o lastni pridelavi vina.

VeÄ? kot polovico zahodnega dela Haloz prekrivajo gozdovi, zato mu pravijo tudi gozdnate Haloze. V gozdnatih Halozah pa se je razvilo precej zaselkov in tudi samotne kmetije.

S Haloz imamo Ä?udovite poglede na Ptujsko polje s ??tevilnimi vasmi.

V jesenskem Ä?asu se zaÄ?enjajo trgatve. VÄ?asih se je bralo veÄ?inoma v oktobru, danes so trgatve zaÄ?enjajo sredi septembra in se do oktobra konÄ?ajo. Tako se tudi tukaj pozna vpliv Ä?loveka na podnebne spremembe.

VÄ?asih so bile hi??ke iz blata in sena, nekaj se jih je ohranilo do danes.

To drevo ima Ä?udno predstavo, kaj je vodoravno.

Opu??Ä?enim vinogradom sledijo opu??Ä?ene njive, opu??Ä?enim njivam sledijo zapu??Ä?ene hi??ke..kljub relativni nerazvitosti te pokrajine v primerjavi z ostalo Slovenijo pa so tukaj ljudje ostali optimistiÄ?ni in upajo na svetlo prihodnost.

Slike in tekst pripravil: Jure VerbanÄ?iÄ?

Po pregledu babiÄ?inega podstre??ja sem na??el star fotoaparat.

Uporabljal ga je dedek pred cca. 40 leti, bomo vidli Ä?e bo ??e delal