Matto Fotoblog

Včasih se mudi in nimaš pri roki pravih pripomočkov. Potreboval sem fotografije iz ČB negativov 4,5×6 in 9×13 formata. Ker nisem več pri koritu, da bi si skeniral negative brezplačno v službenem prostem času ;), sem se moral znajti drugače. Ljubljana je veliko mesto, pokličem par studiev in cene so bile vse prehude za arhiv fotografij na papirju 10×15 in digitalni obliki.

Že razmišljam, da si kupim skener saj se za večjo količino vsekakor pridem ceneje skozi, kot v studijih. Razmišljal sem tudi o temnici, a me je minila volja, ko sem videl kup negativov.

Imam tudi skener, ki skenira negative leika format nekaj čaram in iz vsega skupaj ni bilo nič pametnega. Problem je v temu, da ni negativ osvetljen od zgoraj, tisto malo okence, za laika format je pa premalo. Kako bi osvetlil negativ še odzoraj, malo razmišljam, spomnem se na dia duplikator, trenutno zame najboljši in najcenejši način za digitaliziranje diasov…ideja….. in hitro razstavim neonko, najdem kos belega pleksi stekla in iz okvirja vzamem prozorno steklo.

Boljše bi bilo seveda uporabiti svetlobni pult, za diase in negative, kot pa se igrat McGyverja ampak ga nimam.

Zgleda takole spodaj luč, belo steklo, negativ in prozorno steklo, da ga zravna.

Fotoaparat, makro objektiv in stojalo in ven dobim posnetek na spodnji sliki.

Zdaj imamo negativ posnetka, vse kar nam zdaj ostane je, da stisnemo v Photoshopu CTRL + I ( invert) in dobimo končno fotografijo. Za večjo količino si vsekakor posnamemo akcijo, še z ostalimi korekcijami, da ne klikamo vsako sliko posebej.

Fotografija po CTRL+I brez obdelav

Vse kar nam zdaj ostane je retuša fotografije in obdelava. Retuše se lahko lotite tudi na negativu, saj so poškodbe negativa bolj razvidne. Naslednji vikend pa se lotim steklenih plošč, ki sem jih kupil na boljšem sejmu.

Vse bolj skupaj spominja na “A je to”, ampak z fotografijami 10×15 na mat papirju sem več kot zadovoljen.

Kako do poceni smartphona z najnovejšimi winsi za dlančnike WM6.1, ki je v sebi še mali dlančnik, pa še vedno toliko majhen, da mu lahko rečemo telefon Vse kar potrebujete je e-bay, malo računalniškega znanja in Windows XP.

Sam sem iskal dva modela typhoon, ki se prodaja pod imeni ( SP3, SP3i, SPV C500, qtek8010, qtek8020 itd.) in model Tornado ( SP5, SPV C600 itd…). Telefoni uporabljajo za priklop na PC in polnjenje mini USB priključek. Z programčkom WM5torage pa se obnaša pri priklopu na PC, kot USB ključek, potrebujemo le mini USB kabel.

Na e-bayu pač poiščete rabljen ali nov telefon, omenjeni telefoni imajo originalno naložene WM2003, ki so skorajda neuporabni in počasni, pa še grdo zgledajo. Sam sem na srečo dobil qteka 8010 kar na bolhi z 2GB kartico za 40€ + PTT.

Potem je sledila nadgradnja Rom-a z najnovejšimi WM6.1., potreboval sem cca 30 min.

Na strani Xda-developer-s najdete vse, kar potrebujete. Na tej strani sem osvežil z WM6.1 tudi mojega ipaqa hx4700, ki zdaj končno dela, kot urica. Po nadgradnji iz WM2003 na WM5 je postal počasen in skoraj neuporaben.

Sledil sem navodilom (POZOR pri nadgradnji ROM-a izgubite vse podatke iz telefona. Pri neupoštevanju navodil se lahko zgodi, da vaš telefon postane neuporaben) in pobral WM6.1 iz strani xda.

Telefon deluje enkratno, čeprav je ta različica WM6.1 še testna verzija.

Stestiral sem tudi navigacijo preko eksternega modrega zoba in deluje brez problemov.

P.s. Postopek opravljate na lastno odgovornost in jaz nikakor nisem odgovoren za posledice, izgubljene podatke ali uničene telefone.

P.s.2. Pa še fotke dela

Zadnje čase se kar čudim sam sebi, ko skoraj vsako nedeljo zgodaj vstanem in se odpravim na ogled kakšnega slovenskega kraja. Ta vikend smo obiskali bolnico Franjo zraven mesta Cerkno.To je bila partizanska bolnica, simbol upora proti okupatorju. Ostala je neodkrita vse do konca vojne, predvsem zaradi svoje lege v soteski Pasice.
Vstopnina znaša 3€, zraven pa dobimo še brošuro z kratkim opisom bolnice. Tujci brez vodiča so se malo zbegano sprehajali. Skoraj vsi obiskovalci, ki smo jih srečali po poti so bili tujci, največ italijani in francozi, vsi brez agencije, na samostojnem obisku po Sloveniji.

Med vojno so partizani hodili samo po reki, niso imeli tako lepe poti, kot jo imamo danes.

Urejena gozdna pot.

Nekako sem pritrdil aparat na lesen pod, tako da sem lahko naredil takšno sliko brez stojala.

Slovenski turistki si ogledujeta mizarsko delavnico

Četverec brez krmarja……..

Bolniške postelje. Danes imamo malo več udobja.

Med ogledom si turistka pomaga z zloženko.

Zaključek. Lep nedeljski izlet. Kraji ob Idrijci so na splošno fantastični. Bolnica Franja je vsekakor vredna ogleda. Zmotilo me je samo to, da so predmeti v kočah kar tako nametani, brez nobene logike. V operacijski sobi sta dve ginekološki mizi !?! Res pa je, da je plaz pred nekaj leti uničil večji del bolnice. Vendar bi po mojem mnenju lahko našli bolj primerne antikvariate, s katerimi bi nadomestili izgubljene originale.

Prvo delo po dopustu sem privoščil mojemu Macu večji in hitrejši zagonski disk.

O tej potezi sem že nekaj časa razmišljal, vendar sem okleval, ker je bila na Windowsih to cela procedura. Na Macu oziroma v OSX-u poteka to čisto neboleče, da ne moreš verjet.

1. Odpreš ohišje in vstaviš nov disk zraven sistemskega.

2. Zaženeš računalnik , zbrišeš windows particijo,poženeš “disk clone”

3. Nastaviš nov disk kot zagonski disk, ponovno zaženeš računalnik in zbrišeš podatke z novo particijo

4. Se nasloniš in si rečeš “fak a je to možno? prav tako enostavno po ameriško za telebane”

Menjava diska mi je vzela dobro uro s tem, da sem med kloniranjem diska skočil pod tuš in si naredil kosilo. Vsak dan se bolj čudim tem Mac-om me redno preseneča he, he enako je bilo, ko sem vstavil dodatno PCI kartico z USB 2.0 vzamem knjigo…..windows navodila…..driver…..CD……..windows…….težave……..driver…… itd… Pridem do Mac OSX in piše vstavi kartico in to je to. Fertik brez ostalega čaranja potem še priklopiš kable in delaš.

….pa bo letošnji prvi dopust. V soboto še poslikam porokico, skočim še na večerni del rock otočca saj me čaka akreditacija, v nedeljo pa končno noge v zrak in poslikat tudi kaj drugega razen službenih zadev.

Ko gledam zadnji post je minil že skoraj cel mesec. Kaj sem delal ? Fotkal, obdeloval fotke in razvijal fotke .Ljudje se že vračajo iz prvih dopustov in dela ne manjka. Najbolj zanimivo mi je bilo fotkanje domačih sladoledov. Še posebno, da smo v improviziranem studiu na odprtem ob 22h pod lučjo nad mizami na terasi in z eni flešem z wireless trigerjem in prosojnikom naredili vse. Najprej smo vse poslikali potem pa vse pojedli.

Do te faze sem jaz obdelal nadaljujeje pa oblikovalec.

V Soboto sva z Winijem naredila maratonsko poroko nekje ob 6h sva štartala od doma in se vrnila ob 4h. Kljub velikemu naporu sem se odpravil spat zelo zadovoljnem saj name je fotografiranje enkratno uspelo. Res, da so veliko k rezultatu primomogli tudi enkraten par, izbira krajev in vreme. Nekako vse skupaj se je zaključilo. Urdani del smo imeli v Bistri pri Vrhniki. Enkraten kraj za fotografiranje poroke in tudi idilična okolica za mladoporočenca.

Sobotni utrinek.

Zdaj pa nazaj k delu že tako in tako sem se preveč zamudil z objavo

Včeraj se, se odločil, da si privoščim nov laserski printer za hitro tiskanje ČB dokumentov. Grem v BigBang malo pogledam cene se odločim za Canona in prodajelec me je prepričal naj rajši vzamem HP-ja, da imajo z Canoni samo reklamacije itd… Vprašal sem ga, če 100% dela na Macu pa sem dobil odgovor, da nimajo teh informacij…hmmm ma si rečem plačam in grem domov.

Doma najprej vse dam iz škatle povežem kable, vstavim toner in šele nato preberem na škatli only for windows and vista. UUUU fak…kaj zdaj. Dam not CD z driverji samo za winse..fak…grem na stran od HP-ja appla in nič. In si prav rečem kje sem jaz dobil ta HP laserjet 1018 da bi ga koklja brcnila.

Vseeno vpišem v mojega najboljšega internetnega prijatla googla “hp1018 osx” , malo klikam in glej ga zlomka. Nekdo se je sam lotil driverja

Downloadam, sledim navodilom 5 min inštalacij in dela….ne moreš verjet.

Tudi na macu se, da rešiti težave, ko so me vsi svarili, da ko bo šlo kaj narobe bom v k….

Včeraj sem bral mjujev post o lezbičnih scenah v Bavarskem gozdu pa sem se spet spomnil na Bavarca.
Franci, ki je bil z nami na izletu mi je poslal zanimivo fotografijo.

Naslov Matto in action Foto: Franci Vrtačnik

Nastal je pa tale portret.

Pisalo se je leto 1986 star sem bil 10 let. V osnovni šoli sem se vpisal v foto krožek. Razen tovariša Konija Steinbacherja smo bili pri krožku zelo omejeni saj je primanjkovalo financ. Poslikali smo lahko zelo malo pa še to smo morali ovekovečiti tudi razne zbiralne akcije papirja itd….za kaj več si moral imeti svoj aparat in filme.

Tako sem začel šparati za svoj prvi Ruski aparat Vilia. V šoli smo imeli zrcalnorefleksni aparat Kiev, ki je pa bil za moje žepe nedosegljiv. Potreboval sem aparat z ročnimi nastavitvami, ki ne bi bil predrag, tako je bila Vilia idealen aparat zame. V obdobju šparanja sem si ga šel vsake toliko pogledat v vetrino, kjer je bil razstavljen. Ker je bila mama samohranilka mi aparata ni mogla sama privoščiti in sem v nakup aparata pritegnil še vse sorodnike, ki so vsak nekaj malega prispevali za aparat, par filmov in nekaj razvijanj.

V Izoli so takrat v fotostudiu razvijali ČB fotografije na roke, tu sem tudi kupil svoj prvi aparat in film. Odšel sem domov si prebral navodila in v taki neočakanosti sem svoj prvi film kar spucal iz balkona in terasi bloka.

Ratalo je vseh 37 posnetkov. Nekaj sem jih izbral, da jih pokažem. Vse skupaj so bolj snapshoti ampak vseeno je zanimivo kako se je okolica spremenila.

Sosedov marcedez, pa ga je prodal čez par let…zdaj bi bil prava atrakcija.

Vozni park :)…. no tisti hrošč je še vedno na parkirišču.

Za drugič pa vam pokažem drugi film, ko sem naslednji dan šel malo fotkat po mestu.

Kdo bi si mislil takrat, da bom danes tako povezan z fotografijo. Takrat sem imel druge sanje postati dober športnik. To mi je tudi v jadranju uspelo postal sem državni prvak, enkrat 8. in drugič 16. na svetovnem prvenstvu, po poškodbi, ki me je veliko stala sem se spet srečal z fotografijo. Edino kar pogrešam iz športa je tista napetost pred tekmo, sprostitev in zadovoljstvo ob dobrem rezultatu.

Kako lahko z leti postane vzdevek npr. moj Matto del življenja. Trenutno sem v končni fazi nove internetne strani in študiral sem ali vljučim vzdevek ali ne. Malo googlam brskam po analyticsu pa vidim, da veliko veliko ljudi klika na mojo stran po samem vzdevku. Marsikdo ne ve niti tvojega pravega imena si samo Matto.

Potem sem pa malo googlal z besedo “matto”

Nekaj zanimivih sem poiskal he, he obstajajo tudi drugi

Glasbena skupina Cibo Matto

Karikaturist Matto

He, he zanimiv mi je bil opis te gostilne tisti, ki ne razumejo nemsško eko še prevod
“Who or which is Matto? Hansi Matto is not a name, but a schwyzer Italian term for an unusual mental condition. Friedrich Glauser described this pikanten condition between illusion and reality in a novel: “Matto governs”. Looks critically the photographic haven-guesses/advises Glausers of the wall and observes, what the landlord serves, and whether also really governs Matto.”

Zanimivo je, da sem celo našel eno mojo fotoko na webu na googlu, he, he SF fešta ene par let nazak.

Foto Iztok Mrzljak -Izo

Potem pridemo do Rose Matto šola kuhanja al nekaj takega.

No po vsem googlanju nisem zasledil nobenega fotografa, da bi bil matto, nekaj grafičarjev itd…

Bom pa zdaj postal matto photographer

Pa še eno za Olkija ja tudi na tvojem blogu sem Res sem pri tebi lepši v senci Canonov.

Foto Jure Frelih -Olki

Dan, ki si ga bom zelo dolgo časa zapomnil. Med fotografiranjem poroke sem zaradi svoje neumnosti ostal skoraj brez vse fotografske opreme. Še dobro, da sem kartice z slikami imel v žepu, da ni bila popolna polomija.

Še vedno upam, da jo je kdo samo spravil in da išče lastnika.

Stvari se dogajajo, razmišljat treba pozitivno in it naprej.