Matto Fotoblog

Ste se kdaj vprašali v katero skupino fotografov spadate? Mogoče si želite prestopiti mejo?

Ne bo tako lahko. Stari mojster fotografije mi je povedal “Matej zdaj si postal fotograf, da postaneš umetnik kot jaz moraš bit vsak dan pijan” he a je to cena umetnosti? oziroma kaj pomeni beseda umetnik?

Marsikdo, ko prime fotoaparat v roke misli, da bo od zdaj naprej umetnik. Ampak to ni tako. Ni vsaka čačka Picasso.

Umetnost ni kar tako, lahko daš prst v rit in žvižgaš, sistematično daš desno roko v rit, probaš žvižgat z levo ne gre.  Zamenjaš roko in že imaš drek po ustih Umetnost pa taka he, he……kaj zdaj treba trpet al treba bit inovativen.

Se pravi smo prešli na umetnost. Kaj je danes umetnost in kaj je umetniški trg? Ali je lahko lastno bruhanje umetnost ; sevada je v New Yorku je fotografinja razstavljala raznovrstno bruhanje, kje je tu kompozicija in osvetlitev he, he……ena najlepših pa je bila konzerviranje lastnega dreka “la merde d artiste”. No kaj je potem umetnost, velika večina si predstavlja nekakšno “pravo” umetnost oziroma sporočilo avtorja. Zadnja leta je to več ali manj samo testiranje meje publike. Kaj bo vse prenesla oziroma sprejela kot “umetnost”.  Vsakodnevno razmišljanje, oziroma bluzenje o predstavi sveta in ljudi okoli sebe. Literco za prijatelja pa gre lažje “kajne Prešeren , pa Ivan ti si ga tudi rad cuknil” se pravi predstavit sebe v drugačni luči, odštekani, nerazumevajoči a to je cilj ali to želite, ali je to bistvo fotografskega ustvarjanja. Kaj ni lepše, če vas nobeden ne razume. Odkrivanje nekakšnih drugačnih pogledov, ki ne zadane niti enega gledalca.

No pa se vrnemo k naslovu. A si res želite biti umetniški fotograf? Oziroma kje ste zdaj, kje nihate med akt fotografom in reporterjem to je večna dilema….no včasih je tudi moja. Preden se podate v drugaćčne vode se prej vprašajte ali to sploh potrebujem, sem siguren, da je litrca najbolš prjatl al ne? Oziroma komu hočem kaj povedati, “kaj ni blog fantastičen, ko lahko razmišljaš oziroma pišeš na ves glas” , kdo me posluša, kaj bo on razumel…marsikdaj se sprašujem ko pokažem kakšno akt fotografijo ali sploh gledajo bistvo slike na koncu vedno opazim, da je važna samo “pička” se oproščam izrazu ampak tako je, nakar se po vsem trudu počutim, kot fotograf za kamjonske, avtomehanične koledarje brez smisla ko so pomembni samo dobri joški pa dobra rit. A vas to nikoli ne razjezi?

Se pravi od tu greš korak naprej in si že v družbi zmešanih, oziroma upiljenih, ko hočeš nekaj povedat a noben ne razume.  A je to to?

December in januar sta zlati čas za predpriprave za naslednjo poročno sezono. Če povem po pravici z letošnjo sezono nisem preveč zadovoljen, no ne toliko z fotkami, kot pa z celim dogajanjem. Celo leto sem silil k nekako neklasični poročni fotografiji. Moram povedat, da je bil kar dober odziv, čeprav so nekateri majali z glavami, ko sem jim pokazal tako fotografijo drugi pa spet zelo navdušeni kao ena najboljših letos.

Ljudje so drugačni in nekateri res želijo samo klasične gasilske fotografije. Z drugim letom bom take klasične gasilske fotografije čisto prenehal delat, mogoče eno dve za kakšno babico od mladoporočencev ostalo odpade.

Če si nastaviš nek potek poroke ti potem nekako ne gre skupaj v celoto. Na Slo-foto forumu sem prebral, da je nekdo videl dva albuma eden z celim potekom drugi sdamo del. Problem je ker večina strank ni pripravljena plačati celodnevnega fotografiranja in potem ti vsekakor zmanjka pravega materiala za v album če si prisoten samo 30 min na občini pa par romantičnih v parku. Potrudiš se vedno 100% včasih pa ne gre.

Januarja bo čas za kakšne studijske fotografije za na page, da ga malo osvežimo tudi z kakšno novo stiil life fotografijo. Ko je zunaj mrzlo je lepo doma kaj poškljocat, če ne drugo malo za vajo, pa malo za hoby.

Hmm kaj sem že hotel povedat? Nič kaj takega malo razmišljam na glas medtem, ko izbiram poročne fotografije za nov portofolio poročnih fotografij. Še dobro, da so vsako leto boljše oziroma se imam še veliko za naučit -kaj ni tako boljše, če ne bi bilo že nezanimivo.

Bolj, ko je mrzlobolj me vleče k toplim poletnim dnevom in spominom. Danes sem se zagledal v fotko, ki jo imam zalepljeno v službi nad monitorjem. Obisk tekme za svetovno prvenstvo v Berlinu med Brazilijo in Hrvaško. Še enkrat se zahvlajujem slovenskemu Fujifilmu oziroma Image&information za brezplačne karte in prevoz.

V glavnem bilo je nepozabno. Z seboj sem vzel samo kompaktni aparat, ker sem imel v mislih zabavo ne pa fotografiranje Probal vam bom opisat vzdušje v parih slikah, tehnično so za v smeti, ker so nam maligani tolkli po glavi že ob 8h zjutraj.Na zadnji sliki se pa vidi, da smo imeli j…. oblečeni v Brasil a sedeli pa sredi hrvaških navijačov.

Danes sem končno končal zadnjo fotko za letošnji natečaj Emzin. Tu se delo še ne konča, še par dni dela v PS-su in printanje fotografij na 30×40. Ker treba na Emzin oddat serijo fotografij sem serijo naslovil “Dvojni jaz”. Gre za 10 avtoportretnih fotografij, ko se poglobi človek vase v svoj drugi jaz. Tehnika ČB izvedba pa bo zaenkrat še skrivnost

Ne pozabite zadnji rok za oddajo je 15.1.2007, pa še to klasična fotografija odpade. Bodite kreativni in drugačni.

Pozdravljeni to je moj prvi post ;)) oziroma prijava. Malo, da stestiram pol pa se razpišem.

Včeraj je končno začela pihati burja in upam, da bo zdaj pravo vreme za fotkanje surfarjev.