Matto Fotoblog

No vsi, ki so smo čakali na slovensko foto knjigo. Ni slovenska ampak je brez PTT-ja, dvig v vašem najbližjem foto studiu, itd…

KLIK 

No samo sa za posladek 26. strani trda platnica ….sitnica  27,90 € pa ne pozabit brez PTT dvigneš v najbližnjem foto labu

Tudi na obali, he he malo reklame mora bit, vsaj enkrat da bomo udarili nazaj.

No upam, da si je kdo pomagal z prejšnjim videom. Meni se je najbolj dopadel trik pri dodajanju widgetov, da ga ne rabiš inštalirat, dokler ga ne sprobaš. Drugi pa je neverjeten, kako v programu za izdelavo fotoknjige kasneje narediš video-fotoknjigo.

Zvečer sem si pogledal še eno serijo videov KLIK

Tudi zelo zanimivo. Počasi, počasi sem se prilagodil OSx-om.

Kaj naj rečem - brez povratka na winse

Brskam, brskam po vsem tem času so v OS-Xu še vedno skrivnosti, čeprav se ne bi vrnil na winse za noben dnar. Malo sem iskal kakšno knjigo z kakšnimi “hot tricks” pa naletim na tale video. Ker hodi počasi Tiger iz prodaje, čeprav naj bi zadnja nadgradnja še vedno prišla pred Leopardom, je video za uporabnike Macworlda zastonj.

Zame zelo poučno.

No za na konec pa še prilepim eno fotko, ki sem jo čisto slučajno našel ob googlanju.

Piran 23.4.2007

Tako malo za intermezzo.

Tretja lekcija fotografije pride v ponedeljek spustil sem jo zaradi praznovanja 25. maja Dneva mladosti Frej dan.

Pane per i poveri - Kruha revnim, Benetke 2007

Komentar izbrisan. Zakaj hmmm ah nekdo se je upičil vanj pa se mi ne da kregat, pa ga rajš pobrišem.
NO COMMENT

Zakaj bi ravijali fotografije na papir, če jih imamo lahko vse v računalniku … kak so eni butli

V revijah in reklamah, zvesti laborant in ostali nam razlagajo “Razvijajte fotografije” “Ohranite spomine”, kaj naj vam povem rečte jim samo “butli”. Kot, da ne vemo, da nam hočejo samo žepe praznit. Mi damo dva tisoč evrov za domač računalnik z zadnjimi Windowsi “kupljenimi” preko osla in mi naj bi razvijali fotke ah……

Zakaj bi razvili le tistih par bistvenih fotk, če lahko ohranimo vse tisoč iz hčerkinega rojstnega dneva. Vsi pa smo zelo urejeni in natančni, tako da nam tisoče in tisoče fotografij na disku ne predstavlja nobenega problema.

Kot pri nakupu aparata si morate vzeti čas in fotografije redno zlagat v logične mape in podmape. Bodite sigurni, da se boste znašli čez 10 let med 100.000 fotografijami brez vsakega problema. Če pomislimo smo kupili digitalni aparat ne pa filmiski, da bi moral fotko razvit, da vidim kaj sem naredil.

Foto albumi, a še veste kaj je to? ah spet ena zgodovina še Super bencina ni več oni pa še take zadeve prodajajo, pa pravijo, da smo v Evropi.

Obiski sorodnikov prijateljev, zakaj bi jim kazali samo izbranih 5 fotografij enega po enega posedemo za računalnik in jim pokažemo vse fotografije, tako boste goste z lahkoto tudi dlje obdržali brez prigrizkov. Ob taki količini fotografij bodo gostje verjetno tudi zaspali na kavču, tako da jih lepo samo pokrijete in ostali bodo še čez noč. Enostavno pa še vtis boste naredili, kaj bi jim kazali neke papirnate albume če imamo na razpolago digitalni album.

Prihaja naraščaj, “otroci” v tem času naredimo največ fotografij in ponavadi tudi kupimo nov fotoaparat. Tukaj bi vas rad spomnil na prvo lekcijo “kako izberemo pravi kompakt - vredno ogleda”. Fotkamo, fotkamo nič lažjega vse shranimo naš disk vse prenese, prijateljem in znancem pošiljamo fotografije po e-mailih vse digitalno. Babici pa dedku pa rajši odstopimo star računalnik, (oni vam bodo najbolj težili, dajte že razvit te fotografije, ker ima tamali že šest mesecev pa še ene slike nisem vidla- ne se pustim starim nazadnjakom pojma nimajo) naročimo jih na internet odpremo e-maile pa naj gledajo kolikor želijo. Vsake tolko jim pošljemo kakšen DVD pa naj si ogledajo vse vnuke na pet tisoč in en način, da res ne bodo kaj zamudili. Tako z tem nasvetom smo rešili še zadnje težake.

Včeraj sem se prav zgrozil odnesem moje mladostniške fotografije pokazat prijateljem, pa sem moral vlečt te albume po vrečkah, sramota še vsak je bil drugačen, pa so si pogledali celo mojo mladost v 30 min. Pomislite kakšna priložnost se nam zdaj odpira na DVD zapečemo lahko 40.000 fotografij, v povprečju dovolj za 5 let, tako v dvajsetih letin naberemo za 4 DVD-je, he he daš v žep pa greš oziroma pustiš DVD na polici ta te bo tam čakal tudi 100let, še za pravnuke bo na ogled.

Tipičen slovenski laborant v foto studiu. Ohranjajte spomine he, he v resnici pa ga vidite v tajnem posnetku Sove (tudi to so našli v arhivu), dela samo money, money, foto for money. Če bi vi vedeli kake zaslužke imajo.

Znanec je začel spet razvijati fotografije, nazadnjak ah se vidi, da pogreša komunizem non stop bi šel z časom nazaj. Kako smo se mu smejali, sodelavec ima sina pravi računalničar. Tamali vse obvlada vsem nam nam poštela računalnike nastavi vse programe. Tudi take, kot nekateri neumneži plačujejo ne morete verjet tamali vse zastonj zrihta. Filme imamo še preden so v kinu, kaj naj povem pravi mojster. No, da se vrnemo k temi. Po mojem nasvetu je kupil digitalca Benq-u, ki ima vse kar imajo veliki. (več pik, kot jih je imel fotograf na Birmi pa je rekel da je profi) Star računalnik ni prenesel novega aparata, pa smo vsi iz nabiralnikov pobrali zadnje akcije in odnesli sodelavčemu nečaku in ta je obkrožil “pravi” nakup, kot za vse nas poprej. Idiot, da mu ne rečem drugega je rajši poslišal ne vem čigav nasvet in kupil neko jajce “Lenovo” WTFIT. Kva je to. Zato smo pa padli po tleh od smeha, ko mu je čez eno leto crknil disk na njemu pa so bile vse fotografije rojstva sina in dopusti itd… Prav mu je zakaj ni poslušal nasvet mojstra. On se pa zdaj vrne na razvijenje…sram ga je lahko, njegovo ženo smo od vsega straha zadnjič vidli na neki fešti celo z filmskim aparatom, he he po moje je še Tita nazaj na steno obesil.

A ste bili pri kom doma, ki ima svoje fotografije izobešene? Verjetno ja nekateri moji znanci jih tudi z veseljem razvijajo in izobešajo in vsake toliko zamenjajo. Pa se vi zavedate, res da je mali stroške za par slik, ampak treba si je vzeti cajt razstavit okvirje pa nove slike not obesit. Kdo bo to delal. Slovenci smo premožni ljudje, če ne se vzame kredit tak, da tu ne bo problemov. Kupite si par TV plazem z vgrajenim DVD predvajalnikom in si slike po mili volji rolate po celi hiši, boste videli pri nakupu 10-tih plazem bo cena samo še sitnica. Zakaj bi bili tudi tukaj staromodni.

Upam, da sem vam dovolj na jasno razložil, da je razvijanje nesmiselno oziroma hoče samo nekdo zaslužiti na vaš račun.

Se vidimo jutri z tretjo lekcijo. Tema pa naj ostane za enkrat še presenečenje.

Kako kupiti digitalni kompaktni fotoaparat.

Vsak od nas ima skoraj enega nečaka računalničarja tako, da tu ni problem. V fotografiji smo pa še malo mrzli. nekako gledamo te cene digitalcev pa nam ni nič jasno. Prvi nakup opravimo v Tušu akcija “kikiriki” digitalec za 50€ pa doživimo polom, ko vidimo da dela slabše slike kot stari filmski aparat, pa še žena nas napi… da bo ona šla kupit aparat k njenemu zvestemu laborantu v foto studio. Vendar se ne pustite prepričati, češ da jo bo nasral in samo lepo zaslužil.

Tu vam pride v pomoč stran, kot je dpreview. Podatkov malo morje, še dve tri računalniške revije in par mesecev branja raznih člankov in testov. Takrat ste pripravljeni stiskajte vse značilnosti primerjave cen in se odpravite na lov po raznih trgovinah in prišparajte tistih 20€.

Smejali se boste kaj je 100listov A4 pa 10 foto revij pa cca. 200 ur zmetanih v fotografijo, ČE mi prišparamo cca. 20€ pa še dobro kupčijo naredimo. Hja tukaj se boste zadnji smejali. Da se vrnemo. Z vsemi podatki se odpravite v trgovino in naročite aparat z čim več miljoni kaj že ….miljoni česa no saj ni pomembno, da vam preveč težim z tehniko itak boste kmalu pozabli kakšni miljoni so to. Se pravi prvo čim več miljonov, čim več zooma in prepričajte prepričajte prodajalca, z izpisi zunanjih internetnih cen, da vam naredi orenk popust.

Če dobimo od prodajalca takšen obraz smo na dobri poti, da ga zlomimo in mu dokažemo, da sam nima pojma o prodaji on svetovanju saj ste vi z svojim znanjem o miljonih in zadnjih testih krepko mimo njega.

Tretje pravilo izogibajte se znanim znamkam oziroma, vam neznanim fotografskim znamkam, he he kako se že kličejo Olympikus…he, he zadnjič mi je v pogovoru nekdo omenil Pentax he, he kva, he he al pa da kupujete Fujifilm aparate, pa saj vam še ime pove, da je na film

Mi vsi vemo, da moramo gledati rajši priznane znamke, kot so Panasonic, HP, Mustek, Benq itd…., he he da kupim Nikon, kot ga je imel moj dedek…..ta je tudi vozil Zastavo zdaj pa vsi vemo kaj je to.

Potem ne pozabimo, da more imeti aparat čim več funkcij, ker nam bo mogoče katera prišla v letih v poštev nikoli se ne ve. Na hitro vam zaupam skrivnost, važno da so pa še pohavlite se lahko pred znanci kolko vsega imate not, fotkajte pa rajši na AUTO, da ne bo problemov. No to ste počeli tako in tako že zdaj na filmskem aparatu, tako da ne bo problemov. Če pa vas kak z samo automatiko vpraša pa ponovite za mano….imam polavtomatiko, pa čisti maual za profi fotografe, no saj je skoraj profi aparat ima največ miljonov kar se jih zdaj dobi na tržišču, pa video joj ta je skoraj, kot iz kamere. Pa sam sem ga izbral no postal sem v malem fotograf, a vi ga tudi kupujete? No tu ga potem vodite čez svoje točke pa bodo vsi zadovoljni.

Jutri druga lekcija-naslov jutrišnje lekcije:

- zakaj bi ravijali fotografije na papir, če jih imamo lahko vse v računalniku … kak so eni butli

V naslednjih lekcijah se bomo dotaknili zelo pomembne teme : zakaj bi plačali fotografu 600€, če za to dobimo profesionalni aparat.

V soboto sem se udeležil srečanja e-fotografije v Divači. Delavnica z letalom.
Kako naj opišem z eno besedo. “Neverjetno” Letel sem že večkrat, ampak polet čez Aljažev stolp, ponos Slovenije gora Triglav me je čisto očaral. Toliko, da sem pozabil fotografirati in samo spremljal okolico. Vreme je bilo enkratno iz razgled neverjeten, ko smo leteli nad Idriji se je celo videla Ljubljana.

Cesna p-172

Po vzletu iz letališča smo se dvigalo počasi do višine 3000m, takrat smo leteli nekje nad Bohinjem.

Za par trenutkov je pa stal pred nami oziroma kaj kmalu pod nami in za nami. Pri spustu v po dolini Trente naj bi dosegli hitrost okoli 250km/h , drugače je potovalna hitrost nejkje 160-180 km/h.

Aljažev stolp na triglavu, kjer smo plezalcema tudi pomahali. Kot zanimivost slikano na 35mm potem se vidi kako blizu smo leteli.

Za občutek še eno z krili, da se vidi kako blizu se leti.

V zraku smo srečali tudi druge letalce.

Zame je bil ta dan neverjeten, marsikomu se lahko to zdi smešno. Zame, kot Slovencu je obisk naše najvišje gore iz zraka pomenil veliko.

Naslov sem si sposodil od prijatelja Mjuja, mladega perspektivnega fotografa. Upam, da ne bo jezen.
Klasika “eno klasiko prosim” klasično fotografiranje ali se sploh zdaj še lahko rečemo fotografira, z klasiko na film. Kaj ni zdaj že postal digital ena lepa klasika Film pa kako bi rekli “starina” hmm ne vem iščem že en lep čas pravilen izraz za fotografiranje na film pa ni nikakor ne ubode v glavo.

Zakaj se s tem ubadam? Verjetno zato, ker imam fotografiranje na film rad. Doma pa na vseh mojih potovanjih, izletih, sprehodih itd… me skoraj vedno spremlja filmski fotoaparat (da ne bomo več govorili klasični) VPri fotografiranju na film me še vedno nekako veseli oziroma vzburja občutek, da ne morem takoj videti kaj sem naredil. S seboj ponavadi vzamem samo en film na 36 posnetkov, zelo zaželjen je ČB 400ISO, ki ga vedno pushem na 800ISO zaradi večjega zrna. Zadnje leto je moj spremljevalec zvesta Konica FP1 z 50mm objektivom f1,8, ki sem jo dobil za darilo od stranke v studiu. Včasih je prav smešno, ko te kdo sreča pa te čudno gleda ko skačeš z tako starino naokoli, sploh pa ljudje kateri te poznajo.

Eden mojih mačkov v svojem elementu. Prvi testni film takrat z Konico doma v kuhinji- Konica FP1 -Ilford400

Kako smo prešli iz filma na digital? Eni zelo težko vsaj jaz sem imel velike muke. Ne toliko zaradi računalnikov postprodukcije, bolj mi je bil problem neka notranja inspiracija, ki se je na digitalnem aparatu izgubljala. Zakaj? Tu sem si večkrat postavil vprašanje.

Mislim, da je bil na začetku to največji problem, da se imel občutek, da se pri fotografiji izgublja vrednost, ker je pri vsaki več dela pri postprodukciji, kot pa pri samem fotografiranju. Na koncu pa sem prišel do zaključka, da je v bistvu to enako kot prej na filmu samo malo drugače. Tam smo izbirali film, potem razvijalce, način razvijanja itd….verjetno mi je bilo žal tega znanja, ki bo na koncu koncev končal v pozabi.

Studijski posnetek z Mamiyo 645-Agfa APX100 120mm

Po težavah na prehodu sem še vedno fotografiral boljše svari na film, zgornji posnetek je nastal v studiju, kjer sem naredil prve studijske posnetke na digitalni fotoaparat in za sigurnost sem še naredil ene par filmov na klasiko., he he, malo se čudno sliši, da je sigurnost v filmu ampak tako je bilo.

Nikon F3- Kodak TRIx 400, iz ČB negativa fotografija razvita v barvnem nedigitalnem stroju.

Zgornja fotografija je nastala isti večer z drugim aparatom. Zanimivo je pa to, da sem večkrat rajši, kot bi prčkal po photoshopu osnovno toniranje ČB filmov naredil na barvnem Noritsuju. Fotografijo 20×30 sem za na net skeniral in tu se je zadeva končala.

Na začetku me je pri digitalu najbolj veselilo to, da nisem rabil naredit vseh 36 posnetkov preden dobim rezultate. Z mojim načinom fotografiranja lahko cel teden nisem spravil skupaj 36 posnetkov. Na raznih ex-temporah sem večkrat oddal na diapozitivu samo 10 slik ali pa še manj.

Na željo se tudi zdaj na poroko vzame klasičen ČB film. - Nikon F100-Fuji across100

Nekateri si še vedno želijo filma oziroma filmskih fotografij. Razlika je še vedno očitna. Sam rade vzamem tudi na poroko filmski aparat, čeprav zdaj kot zdaj imam rajši digitalni aparat saj sem obrnil fotografiranje napram filmu za 360 stopinj. Najbolj je v digitalni dobi k temu prineslo hitra menjava ISO občutljivosti. Na film, ko si prišel v cerkev z 400 ISO si pač imel ves čas 400ISO. Na digitalu je pa najboljše to, da lahko v vsakem trenutku zamenjaš ISO občutljivost. Sam uporabljam od 100 do 3200 skoraj vedno. Tako lahko maksimalno izkoristim razpoložljivo ambientalno svetlobo.

Nekatere posnetke z filmskimi aparati sem tudi naknadno v PS-su dodatno obdelal določene zadeve. - Nikon F100, Fuji Across 100.

Kombinacija filma in PS-sa zakaj pa ne…..ja vendar z omejitvami. Razen pri res dobrih scanih gre, drugače pa tej studijskih scanerjih izgubimo preveč na sami kvaliteti fotografije. Na zgornji fotografiji sem v PS-su očistil kožo. Tu v teh cajtih sem pa dokončno spoznal, da je film zastarel in da treba razmišljati samo še digitalno.

Včasih ne morem verjet še dve leti nazaj sem včasih malo čudno gledal Matjaževe članke v reviji e-fotografija, ko je razglašal filma ni več. Danes moram priznat filma ni več, ni več klasike klasika je zdaj digitalna fotografija. Digitalno tehniko moramo jemati kot nek razvoj v fotografiji ne kot nekaj novega. Enako je bilo po mojem leta nazaj, ko je prišel autofocus-AF pa so vsi tisti, ki so delali na manual na začetku govorili “pravi fotograf ne uporablja AF”, Enako je bilo slišati tudi zdaj v prehodu v digitalno dobo.

Sam trenutno film uporabljam samo še za svojo dušo se pravi zase za ohranjanje neke zgodovine, ki je kmalu ne bo več. Nekako, kot bi se z starodobnim avtomobilom odpeljal na nedeljski izlet in nič več. Kot sem že napisal si zdaj svojega dela na film ne predstavljam več. Nekako mi odkrito povedano film ne prepriča več. Tudi kolege fotografe, ki še vedno vztrajajo na film ne razumem. Odkrito povedano ne vem več v čemu vidijo point. Mogoče samo še v temu “eno klasiko prosim” ampak to zame ni več film nažalost.

Prvi shooting kjer sem z seboj vzel samo digitalca takrat še Nikončka D70.

Za na konec se verjetno spodobi objavit še eno digitalno fotografijo, kjer si bom sposodil še zaklučne besede podobno, kot z začetkom.

“Razmišljajte digitalno”

p.s. če bi mi kdo to besedilo prinesel iz prihodnosti, da sem jaz to napisal bi mu rekel “ti si čist nor jaz kaj takega ne bi nikoli objavil” ampak je pač danes tako, pa ne bom napisal nažalost, ker smo šli korak naprej, razen male nostalgike po temnici

Jutri pa bo spet delovna nedelja.

Da kakšno napišem Začela se je nova sezona porok pa odkrito povedano ni več tolko časa za na blog. Oziroma več ali manj obdelujem in pripravljam poročne fotografije.

Za danes bo dovolj, nazaj k delu čaka me še cca. 500 obdelav do ponedeljka

Mitja in Petra 5.5.2007