Verjamem, da se vas večina še zaveda ne, koliko časa sem potrebovala, da sem našla en popolnoma navaden blog, kjer se lahko poslužujem še kaj drugega kot fotografij z interneta. Lahko se tudi šalite na moj račun. Čez 30 let bomo pa videli, kdo se bo smejal, ko bojo vaši otroci namesto na pravo romanje hodili od bloga do bloga po mojem križevem potu. Sicer pa se ob tem dejstvu zavem, da najbrž sodim v eno zadnjih generacij, ki smo še večinoma preživljali otroštvo brez računalnika. …in prav nič nam ni manjkalo:)
..hmm…ampak izgleda da bo tudi pri tem še malo trajalo do prvih dodatkov slik…